Ali ste vedeli, da vam lahko vaš poklic pomaga preprečiti demenco?

Ste kdaj pomislili, da vaš poklic lahko neposredno vpliva na vaše zdravje možganov? Nova raziskava, objavljena v prestižnem britanskem medicinskem časopisu BMJ, je osvetlila zanimivo povezavo med naravo dela in tveganjem za Alzheimerjevo bolezen – najpogostejšo obliko demence. Rezultati so razkrili, da so poklici, ki vključujejo intenzivno navigacijo in prostorsko obdelavo podatkov, lahko pravi zaščitni mehanizem za vaš hipokampus, ključni del možganov. Kaj to pomeni za voznike taksijev, reševalnih vozil in morda celo za vas?

Navigacija, ki ščiti spomin?

Raziskovalci so ugotovili, da imajo vozniki taksijev in reševalnih vozil občutno nižjo stopnjo umrljivosti zaradi Alzheimerjeve bolezni kot splošna populacija. V splošni populaciji je bilo 1,69 % vseh smrti povezanih z Alzheimerjevo boleznijo, medtem ko je bil ta odstotek med vozniki taksijev 1,03 %, pri voznikih reševalnih vozil pa še nižji, 0,91 %.

Zakaj je temu tako? Ključ je v hipokampusu, delu možganov, ki je odgovoren za kratkoročni in dolgoročni spomin ter prostorsko navigacijo. Ta del možganov je prvi, ki ga Alzheimerjeva bolezen prizadene, vendar raziskava nakazuje, da ga lahko redna kognitivna stimulacija, kot je navigacija in pomnjenje poti, ohranja zdravega dlje časa.

Primer Londonskih taksistov

Še bolj osupljive ugotovitve so prinesle študije o londonskih taksistih, ki so znani po svojem obsežnem poznavanju mestnih ulic, znanem kot “The Knowledge”. Ta zahteva, da si vozniki zapomnijo kompleksno mrežo več tisoč ulic, da lahko navigirajo brez pomoči GPS-a. Raziskave so pokazale, da se pri teh voznikih skozi leta pojavijo strukturne in funkcionalne spremembe v hipokampusu, kar kaže na povečano aktivnost in razvoj tega dela možganov.

Raziskovalci menijo, da so prav te spremembe tiste, ki ščitijo voznike pred demenco. Pomislite: ali bi lahko preprosto zapomnjenje poti ali pogosto reševanje prostorskih ugank postalo “telovadba” za možgane?

Ne gre le za voznike

Seveda to ne pomeni, da morate postati taksist ali voznik reševalnega vozila, da bi zaščitili svoje možgane. Raziskovalci opozarjajo, da gre za širši koncept kognitivne stimulacije. Prostorsko razmišljanje in navigacija sta le eni izmed mnogih dejavnosti, ki aktivirata možgane in zmanjšujeta tveganje za demenco. Pisanje pisem, reševanje križank, obiskovanje predavanj, celo igranje miselnih iger – vse to prispeva k zdravju možganov.

Kognitivni trening kot zaščitni mehanizem

Angela Bradshaw, direktorica za raziskave pri Alzheimer Europe, je v odzivu na študijo poudarila, da kognitivne dejavnosti, ki stimulirajo možgane, ne pomagajo le voznikom taksijev, ampak lahko koristijo vsem. “Aktivnosti, ki spodbujajo prostorsko in navigacijsko razmišljanje, so ključne za ohranjanje zdravega hipokampusa,” je pojasnila.

Bradshaw dodaja, da podobno koristne učinke lahko dosežemo s preprostimi vsakodnevnimi navadami: “Namesto da vedno uporabljate GPS, poskusite najti pot sami. Ali pa si zamislite novo pot do trgovine. Take majhne stvari so lahko pomembne na dolgi rok.”

Kaj pravi znanost?

Čeprav je povezava med poklici in Alzheimerjevo boleznijo fascinantna, raziskovalci opozarjajo, da ne gre za vzročno povezanost. Morda je že sama naravna sposobnost za navigacijo tista, ki ljudi vodi v takšne poklice, in ne obratno. Kljub temu rezultati jasno kažejo, kako pomembno je stalno aktiviranje možganov skozi vse življenje.

Avstralska raziskava iz leta 2023 je na primer pokazala, da so ljudje, ki so se redno ukvarjali z intelektualnimi izzivi, kot so predavanja, reševanje ugank ali pisanje, imeli manjšo verjetnost za razvoj demence. Torej je morda čas, da ponovno vzamete v roke kakšno križanko ali se udeležite lokalnega kviza.

Demenca – naraščajoča skrb v Evropi

V Evropi danes več kot osem milijonov ljudi živi z demenco, več kot polovica pa jih trpi za Alzheimerjevo boleznijo. Glede na staranje prebivalstva je ta številka zaskrbljujoča in poudarja pomen preventive. Kognitivni trening in intelektualna radovednost nista le zabava – postajata ključna dejavnika za dolgo in zdravo življenje.

Kaj lahko storimo?

Tudi če niste voznik taksija ali reševalnega vozila, lahko vključite dejavnosti, ki spodbujajo možgane:

  • Poiščite nove poti brez GPS-a: Naslednjič, ko greste na znan kraj, poskusite drugačno pot.
  • Rešujte miselne igre: Sudoku, križanke, uganke – vse to pomaga aktivirati možgane.
  • Učite se novih veščin: Učenje tujih jezikov ali igranje inštrumenta sta odlična načina za spodbujanje možganov.
  • Redno se gibajte: Telesna aktivnost spodbuja pretok krvi v možgane in krepi njihovo delovanje.

Nova študija nas uči, da so naši možgani kot mišica – če jih redno treniramo, ostanejo močni in zdravi. Ali bo naslednji taksist, ki vas odpelje na cilj, bolj odporen proti Alzheimerjevi bolezni kot vi? Morda. A tudi vi lahko aktivirate svoje možgane in zmanjšate tveganje za demenco – en korak, ena misel in ena izzivalna naloga naenkrat.

Kaj boste storili za svoje možgane danes?

Napisal: E. K.

Vir: www, Freepik

Revolucionarni mikročip, ki oponaša človeške možgane, bi lahko pospešil zdravljenje Alzheimerjeve bolezni

Evropski raziskovalci so razvili napredno tehnologijo z imenom “možgan-na-čipu”, ki posnema delovanje človeških možganov in bi lahko prinesla preboj v zdravljenju Alzheimerjeve bolezni in drugih nevroloških obolenj. Ta edinstveni mikročip je plod projektnega dela, ki ga financira EU, in predstavlja velik korak naprej pri razumevanju, kako prebojne tehnologije lahko olajšajo razvoj novih zdravil za nevrološke bolezni.

Inovacija v znanosti: Možgani na čipu

Na čelu raziskovalne skupine je doktorica Raquel Rodrigues, strokovnjakinja za kemijo in biologijo iz Mednarodnega iberijskega nanotehnološkega laboratorija (INL) v portugalski Bragi. Skupaj s sodelavci je uspela izoblikovati mikročip, ki posnema delovanje človeških možganov, kar omogoča podrobno analizo nevroloških procesov. Projekt nosi ime BrainChip4MED in se je zaključil februarja 2024, po dveh letih intenzivnih raziskav.

Rodriguesova pojasnjuje: »Možgani so zelo kompleksen in skrivnosten organ. Da bi razumeli, kako delujejo, potrebujemo elektronski nadzor nad celicami in eksperimentalnimi deli

Možgan-na-čipu: Kako deluje?

Mikročip, ki je po velikosti primerljiv s prstom, vključuje več mikrokanalov, skozi katere tečejo tekočine. Ta tehnologija, imenovana mikrofluidika, omogoča analizo zelo majhnih količin snovi in testiranje več vzorcev hkrati, s čimer znižuje stroške raziskav. Glavna značilnost tega mikročipa je, da ustvarja kompleksni mikrobiosenzorski sistem, s katerim je mogoče v realnem času spremljati, kako novi nanoterapevtiki vplivajo na možgane.

Ena od ključnih nalog raziskovalcev je bila rekreacija krvno-možganske bariere na mikročipu. Ta tanek sloj celic ščiti možgane pred toksini in bakterijami, vendar hkrati predstavlja izziv za razvoj novih zdravil, saj lahko skozi bariero prehajajo le zelo majhne molekule.

Rodriguesova poudarja: »Naš mikročip uporablja biološko membrano, ki zelo natančno posnema krvno-možgansko bariero. Ostali podobni sistemi uporabljajo fizične ovire iz polimernih materialov, mi pa smo razvili bolj realistično biološko bariero.«

Pospeševanje razvoja zdravil za Alzheimerjevo bolezen

Vse štiri trenutno na voljo zdravila za Alzheimerjevo bolezen zgolj lajšajo simptome, ne pa zdravijo bolezni. Raziskovalci verjamejo, da se to zgodi zato, ker farmacevtska podjetja težko razvijejo zdravila, ki bi bila zmožna prebiti krvno-možgansko bariero. Razvoj teh zdravil je drag in tvegan, zato farmacevtske družbe nerade vlagajo sredstva, če niso prepričane o uspehu.

EU financiranje za projekt BrainChip4MED rešuje ta problem z inovativnim mikročipom, ki omogoča testiranje zdravil na bolj realističen način. Raziskovalci lahko sedaj s to tehnologijo preverijo, ali bo določeno zdravilo sposobno prodreti skozi krvno-možgansko bariero, še preden ga testirajo na ljudeh. To ne samo prihrani čas in sredstva, ampak tudi prispeva k zmanjšanju testiranja na živalih, kar ima etične in praktične prednosti.

Pomen novih tehnologij za prihodnost zdravljenja

Z boleznimi možganov se v Evropi spopada približno 165 milijonov ljudi, kar predstavlja eno največjih javnozdravstvenih težav. Stroški, povezani z zdravljenjem teh bolezni, v EU znašajo okoli 800 milijard evrov, kar se bo ob staranju prebivalstva le še povečalo. Te bolezni vključujejo znane nevrodegenerativne motnje, kot sta Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen, pa tudi epilepsijo, depresijo, možgansko kap in številne druge nevrološke motnje.

INL, ki ga financirata portugalska in španska vlada ter podpira EU, je vodilni raziskovalni inštitut na področju nanomedicine in mikrofluidike. Doktor Manuel Bañobre-López, vodja raziskovalne skupine za nanomedicino, je pojasnil, da so s projektom BrainChip4MED razvili mikročip, ki bo omogočil bolj natančno in zanesljivo testiranje novih zdravil.

Obeti za prihodnost

Čeprav je osnovna različica mikročipa že razvita, raziskovalci poudarjajo, da bo potrebno še nekaj časa in dodatnih raziskav, preden bo tehnologija pripravljena za komercialno uporabo in klinične preizkuse. Rodriguesova poudarja: »Boj proti Alzheimerjevi bolezni je eden najpomembnejših izzivov današnjega časa. Da bi bili uspešni, moramo najti nova zdravila. Naša tehnologija je pomemben korak naprej v tej smeri.«

Razvoj mikročipa, ki simulira človeške možgane, odpira nova vrata za boljše razumevanje nevroloških bolezni in učinkovitosti zdravil. To je revolucionarni korak naprej, ki bi lahko pomembno vplival na prihodnost zdravljenja Alzheimerjeve bolezni in drugih nevroloških motenj.

Napisal: E. K.

Vir: www, Freepik

Število ljudi z demenco strmo narašča: Kdaj bo zdravilo lecanemab na voljo tudi v Sloveniji?

V Sloveniji živi okoli 47.000 ljudi z demenco, število pa naj bi se v prihodnjih 25 letih podvojilo. Demenca je vedno večji izziv za družbo in zdravstveni sistem. Prizadeti niso le bolniki, temveč tudi njihovi svojci, ki pogosto postanejo njihovi primarni skrbniki. Alzheimerjeva bolezen, ki predstavlja od 70 do 80 odstotkov vseh demenc, zahteva multidisciplinarno obravnavo, pri čemer je ključnega pomena zgodnja diagnoza in ustrezno zdravljenje.

Pomen zgodnje diagnoze in interdisciplinarne obravnave

Predsednica združenja Spominčica, Štefanija Lukič Zlobec, opozarja na pomembno pomanjkljivost v oskrbi bolnikov z demenco v Sloveniji – neurejenost pomoči na domu. Ljudje z demenco hitro postanejo odvisni od pomoči svojcev pri osnovnih dnevnih opravilih, kot so osebna higiena, prehranjevanje in jemanje zdravil. Vendar pa skrbniki pogosto ne dobijo dovolj podpore, da bi lahko kakovostno in dolgotrajno skrbeli za svoje bližnje.

Nevrolog Zvezdan Pirtošek poudarja, da bi z boljšo preventivo lahko preprečili do 45 odstotkov primerov demence. Po njegovem mnenju je zgodnja diagnoza ključna, saj lahko bolnikom omogoči boljšo kakovost življenja in ustrezno obravnavo. Demenca je počasi napredujoča bolezen, ki lahko traja leta, preden se pojavijo opazni simptomi. Težave z iskanjem besed, orientacijo ali spominom so lahko zgodnji opozorilni znaki, vendar se mnogi bolniki soočajo z diagnozo šele, ko so simptomi že zelo napredovali.

Ko bolezen napreduje do točke, ko bolnik ni več sposoben samostojno opravljati dnevnih nalog, govorimo o sindromu demence. Takrat bolnik pogosto potrebuje nenehno pomoč, kar lahko obremeni njegove bližnje, ki postanejo njegovi neformalni skrbniki.

Lecanemab: novo upanje za bolnike z Alzheimerjevo boleznijo

Novo zdravilo za Alzheimerjevo bolezen, lecanemab, je bilo pred kratkim odobreno v ZDA in še šestih drugih državah, vendar je v Evropski uniji naletelo na oviro. Evropska agencija za zdravila (EMA) je poleti 2024 zavrnila odobritev zdravila, kar je presenetilo strokovno javnost. Nevrologinja Milica Gregorič Kramberger z ljubljanske nevrološke klinike je izrazila upanje, da bo odločitev EMA ponovno pretehtana, saj je zdravilo že prineslo pozitivne rezultate v drugih delih sveta.

Lecanemab je prvo zdravilo, ki učinkovito zmanjšuje kopičenje beljakovin, povezanih z Alzheimerjevo boleznijo, in s tem upočasni napredovanje bolezni. Čeprav so prisotni tudi možni stranski učinki, strokovnjaki menijo, da bi morali imeti bolniki pravico do izbire, ali se želijo zdraviti z zdravilom, pod pogojem, da so pod skrbnim nadzorom zdravnikov.

Pirtošek je poudaril, da je večina evropskih nevrologov, ki se ukvarjajo z demenco, podprla pritožbe proti zavrnitvi zdravila, saj se zavedajo, da gre za pomemben preboj v zdravljenju Alzheimerjeve bolezni. Po mnenju strokovnjakov bi lahko lecanemab pomenil boljšo prihodnost za mnoge bolnike, če bo odobren tudi v Evropi.

Nove ambulante in poudarek na kognitivnih motnjah

V Sloveniji se na področju obravnave demence dogajajo tudi pozitivne spremembe. V zadnjem letu so bile odprte tri nove specialistične ambulante, namenjene zgodnji diagnostiki kognitivnih motenj, depresiji v starosti in zgodnji nevropsihološki diagnostiki. Polona Rus Prelog, psihiatrinja z ljubljanske psihiatrične klinike, je izpostavila, da te ambulante omogočajo boljše prepoznavanje in zgodnjo obravnavo kognitivnih težav, kar je ključno za zgodnjo diagnozo demence in drugih bolezni možganov.

Ozaveščanje in podpora: ključna za boj proti demenci

Združenje Spominčica si že vrsto let prizadeva za ozaveščanje o demenci in podporo svojcem. Štefanija Lukič Zlobec poudarja, da je pomembno, da se o bolezni govori skozi vse leto, ne le v septembru, ki je mesec Alzheimerjeve bolezni. Čeprav se je stigmatizacija demence v zadnjih letih zmanjšala, še vedno obstaja družbena stigmatizacija, ki bolnike in njihove družine pogosto izolira.

Po vsej Sloveniji so bile v zadnjih letih vzpostavljene do demence prijazne točke, kjer lahko ljudje poiščejo informacije in podporo. Združenje spodbuja zdravstvene ustanove, da se vključijo v mrežo teh točk, saj so pogosto družinski zdravniki prvi, ki se srečajo z bolniki z zgodnjimi simptomi demence.

Vse, ki se soočajo z demenco, Združenje Spominčica spodbuja, da se povežejo z organizacijo, ki nudi podporo svojcem in informacije o tem, kako se spopasti z izzivi, ki jih prinaša življenje z demenco.

Napisal: E. K.

Vir: www, Freepik

Čudežno zdravilo za eno najhujših bolezni dobilo zeleno luč v Veliki Britaniji: Prvi napredek v zdravljenju po 30 letih

Prvo zdravilo v zgodovini, za katerega je bilo ugotovljeno, da upočasnjuje Alzheimerjevo bolezen, bo dobilo zeleno luč za uporabo v Veliki Britaniji. To je velika novica, saj je bilo ugotovljeno, da tako imenovani lekanemab upočasnjuje kognitivni upad za kar 27 odstotkov pri obolelih. V četrtek se pričakuje, da bo Agencija za zdravila in zdravstvene izdelke (MHRA) odobrila zdravljenje zgodnje faze Alzheimerjeve bolezni, poroča britanski Telegraph.

Tako bo to zdravilo prvič na voljo za zasebno predpisovanje na Otoku. Zdravilo, ki se daje vsaka dva tedna skozi intravenozno infuzijo, je prvo zdravljenje, ki bolezen modificira tako, da upočasni kognitivni upad povezan z boleznijo. Klinična preskušanja so pokazala, da pomembno upočasnjuje izgubo spomina in funkcionalnega mišljenja pri obolelih.

Evropska agencija za zdravila skeptična

Vendar je treba omeniti, da je bila Evropska agencija za zdravila glede lekanemaba precej bolj skeptična. Prejšnji mesec so namreč zavrnili izdajo licence za zdravilo, saj so ocenili, da potencialni stranski učinki, vključno z možnim krvavenjem v možganih, presegajo učinek, ki ga ima zdravilo pri upočasnjevanju napredovanja Alzheimerjeve bolezni.

Kaj pa pravijo velike študije?

Pričakuje se, da bo britanska regulatorna agencija v vsakem primeru vzpostavila določena pravila za zmanjšanje tveganja škodljivih stranskih učinkov. Velike študije so pokazale, da lekanemab, ki ga proizvaja japonsko farmacevtsko podjetje Eisai, upočasnjuje zgodnje faze Alzheimerjeve bolezni. To je prvi napredek v zdravljenju v skoraj treh desetletjih, kar nakazuje, kot poroča britanski The Telegraph, da lekanemab ne le prikriva simptome Alzheimerjeve bolezni, temveč tudi upočasnjuje njeno napredovanje.

O Alzheimerjevi bolezni

Alzheimerjeva bolezen je progresivna nevrodegenerativna bolezen, ki prizadene možgane in povzroča postopno izgubo spomina, kognitivnih funkcij ter sposobnosti vsakodnevnega delovanja. To je najpogostejša oblika demence, ki običajno prizadene starejše odrasle, vendar pa se v redkih primerih lahko pojavi tudi pri mlajših ljudeh.

Prvi znaki Alzheimerjeve bolezni so pogosto subtilni in jih je lahko zamenjati z običajnimi znaki staranja. Bolniki sprva kažejo blage težave s spominom, kot so pozabljanje nedavnih dogodkov ali pogovorov. Sčasoma postanejo simptomi hujši.

Diagnoza Alzheimerjeve bolezni temelji na oceni simptomov, družinske zgodovine, nevroloških preiskavah in slikovnih preiskavah možganov. Pomembno je zgodnje prepoznavanje bolezni, saj to omogoča učinkovitejše obvladovanje simptomov in načrtovanje oskrbe.

Čeprav Alzheimerjeve bolezni ni mogoče ozdraviti, obstajajo zdravila, ki lahko začasno izboljšajo ali upočasnijo simptome pri nekaterih bolnikih. Ta zdravila pomagajo pri ohranjanju nevrotransmiterjev v možganih, ki so ključni za spomin in kognitivne funkcije. Poleg tega lahko spremembe življenjskega sloga, kot so zdrava prehrana, telesna dejavnost in ohranjanje socialnih stikov, pomagajo pri obvladovanju simptomov.

su; Foto: Shutterstock