V Sevnici izmenjava dobrih praks na temo skrbi za starejše
Sevnica je v petek, 10. januarja, gostila delegacijo iz Združenih držav Amerike, iz okrožja oziroma občine Athens zvezne države Ohio, na predlog Inštituta Antona Trstenjaka, s katerim Občina Sevnica sodeluje pri pripravi strateških izhodišč za starosti prijazno lokalno okolje.
Občina Athens je pred kratkim postala Starosti prijazna občina. Povezala se je s Slovensko mrežo starosti prijaznih mest in občin in na predlog inštituta obiskala več slovenskih občin, med njimi tudi Sevnico, ki je članica slovenske mreže.
Uvodoma je delegacijo nagovoril župan Srečko Ocvirk, ki je poudaril pomen tovrstnega mednarodnega povezovanja, ki daje pomemben vpogled v različne sisteme in rešitve s področja dolgotrajne oskrbe in drugih storitev, ki so namenjene starejšim občanom.
Sledila je kratka predstavitev sevniške občine, nato pa je vodja oddelka za družbene dejavnosti Mojca Sešlar predstavila aktivnosti priprave strategije.
Ameriške delegate je zelo zanimal sistem brezplačnih prevozov za starejše. Program brezplačnih prevozov je zasnoval Zavod za medgeneracijsko solidarnost Sopotniki, z namenom pomoči starostnikom pri vključevanju v aktivno družbeno življenje. Financiranje programa izvaja Občina Sevnica, kot eno od dejavnosti, ki stremijo k cilju kakovostne skrbi za starejše. Ključni cilj projekta Sopotniki je ranljivi populaciji, starejšim od 65 let, omogočiti boljšo kakovost življenja z možnostjo dostopa do različnih, življenjsko pomembnih storitev, kot so obisk zdravstvenih storitev, nakupa osnovnih življenjskih potrebščin in drugih dejavnosti. Storitev sta predstavili pomočnica direktorice CSD Posavje, enote Sevnica, Marjetka Smolič in koordinatorka sevniške enote Sopotniki Irena Colner.
Predsednici društev upokojencev Sevnica in Tržišče, Ana Jelančić in Mili Sitar, sta predstavili delovanje in aktivnosti, s katerimi si prizadevajo za omogočanje dostojne starosti vsem članom. Sledila je razprava in izmenjava mnenj ter izkušenj. Pogovor je tekel predvsem o razlikah v načinih zagotavljanja varne starosti med slovenskim in ameriškim sistemom, ki so precejšnje.
Ameriški delegati so izrazili navdušenje ob sprejemu, za nadaljnje sodelovanje pa so si s predstavniki iz Sevnice izmenjali tudi kontakte.
Vir: Občinska uprava Občine Sevnica
Trumpova božična čestitka, ki je razburkala svet: omemba Jezusa šokirala mnoge!
V prazničnem času, ko marsikateri svetovni voditelj svojo pozornost usmerja na univerzalne vrednote, kot so mir, ljubezen in skupnost, je novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump s svojo ženo Melanio ponudil nekaj, kar so mnogi opisali kot “osvežujoče neposredno božično sporočilo”. Njuno voščilo je bilo prežeto z vero, tradicijo in hvaležnostjo do tistih, ki varujejo ameriški način življenja.
Vrnitev k veri v političnem govoru
Melania Trump je kot uvod v božično voščilo poudarila: “S predsednikom želiva vsem Američanom zaželeti vesel Božič.” V času, ko se številni politiki izogibajo verskim temam zaradi strahu pred morebitno polarizacijo, sta Trumpova brez omahovanja izpostavila osrednji pomen božiča – rojstvo Jezusa Kristusa.
🇺🇸 TRUMP AND MELANIA’S CHRISTMAS MESSAGE: FAITH, GRATITUDE, AND PATRIOTISM
Trump:
"At Christmas, we thank God for sending us his son to bring peace to our souls and joy to the world."
“Pred več kot 2000 leti je Bog poslal svojega edinorojenega sina, da bi bil z nami,” je nadaljeval Donald Trump in spomnil, da kristjani v božičnem času praznujejo največji čudež v človeški zgodovini. Njegova uporaba neposrednih verskih referenc – kot je angel, ki oznanja rojstvo Odrešenika – ni zgolj simbolična, temveč poudarja vrednote, ki jih Trump pogosto izpostavlja v svoji politični agendi: tradicija, vera in družina.
Hvaležnost do varuhov ameriške svobode
V nadaljevanju sta Trumpova izrazila posebno hvaležnost do moških in žensk v uniformah – tako iz vrst vojske kot organov pregona. Melania je poudarila: “V tem čudovitem času leta se zahvaljujemo tudi pogumnim in nesebičnim Američanom, ki skrbijo za varnost.”
Trump je to misel nadgradil: “Večno smo hvaležni za junake iz vrst vojske in policije,” s čimer je dodatno utrdil svoj ugled kot predsednik, ki daje prednost zakonu in redu. V govoru ni manjkalo domoljubnih tonov, ki so odmevali med številnimi podporniki po vsej državi.
Odzivi javnosti: navdušenje in pomisleki
Reakcije na voščilo so bile pričakovano polarizirane. Na eni strani so številni podporniki voščilo označili za “najlepše božično sporočilo, kar smo ga slišali v zadnjih letih.” Komentarji na družbenih omrežjih, kot sta X in Facebook, so poudarjali: “Končno voditelj, ki razume resnični pomen božiča!” in “To je poklon vsem tistim, ki nas varujejo in skrbijo za svobodo.”
Po drugi strani pa so se pojavile kritike, da takšno sporočilo izključuje nekrščanske skupnosti in tiste, ki božiča ne praznujejo. Kritiki so poudarili, da bi lahko bilo voščilo bolj vključujoče in usmerjeno v skupne vrednote.
Politična simbolika ali iskrena vera?
Vprašanje, ki si ga mnogi zastavljajo, je, ali gre pri takšnem voščilu za politično strategijo ali odsev osebnih prepričanj. Donald Trump je že med kampanjo pogosto nagovarjal konservativno volilno bazo, ki ceni tradicijo in vero. Melania, kot nekdanja Slovenka, izhaja iz okolja, kjer ima katoliška vera globoke korenine, kar morda dodatno vpliva na vsebino njunih prazničnih nagovorov.
A ne glede na motive, je jasno, da sta s sporočilom zadela v srce konservativne Amerike, ki je že dolgo hrepenela po bolj odkrito izraženih vrednotah v javnem življenju.
Kontrast z drugimi voditelji
Ko primerjamo to voščilo z božičnimi sporočili drugih svetovnih voditeljev, postane očitna razlika. Evropski voditelji se pogosto izogibajo verskim referencam in poudarjajo splošne vrednote, kot so mir, strpnost in sožitje. Trumpova neposrednost in poudarek na veri pa kažeta na njegov specifičen politični stil – nagovarjanje svoje baze brez filtriranja.
Slovenski odzivi: ponos in kritika
V Sloveniji, domovini Melanie Trump, je voščilo vzbudilo posebno pozornost. Mnogi so navdušeni nad omembo slovenskih korenin prve dame in vidijo v tem priložnost za okrepitev slovensko-ameriških odnosov. Drugi pa opozarjajo na potrebo po ločitvi vere in politike ter na tveganja, ki jih prinaša prepletanje teh dveh sfer.
Trumpova božična čestitka ni zgolj praznični nagovor – je izraz političnega stališča, kulturnega ponosa in utrjevanja identitete. V času, ko se svetovni voditelji soočajo z izzivom, kako nagovoriti vse državljane, sta se Donald in Melania Trump odločila za jasno in nekompromisno sporočilo.
Vprašanje pa ostaja: Ali gre za prelom z modernimi trendi politike ali za strategijo, ki bo Ameriko znova postavila v središče debat o veri, kulturi in domoljubju? Čas bo pokazal, ali bo takšen pristop prinesel več enotnosti – ali pa bo zgolj poglobil razkol med različnimi skupinami v družbi.
Napisal: E. K.
Vir: X
Trump šokiral svet s svojo novo frizuro! (VIDEO)
Ko pomislimo na Donald Trumpa, nam pogosto pred očmi preskoči njegova ikonična pričeska – tisti značilni, svetli lasje, ki so že leta njegov zaščitni znak. Toda zdaj, v času, ko so mnogi pričakovali vse, le ne tega, je Trump presenetil svoje podpornike z nekaj manjšo, vendar precej opazno spremembo svojega videza. Zdi se, da se neka stalnica njegovega videza končno spreminja, ali pa vsaj prilagaja. Kaj to pomeni za njegov osebni stil in kako so to sprejeli njegovi podporniki?
Zgodovina Trumpove “zlata grive”
Zgodba o Trumpovi pričeski ni le zabavna anekdota – je skoraj že kultni simbol. Njegovi lasje so skozi leta postali sinonim za Trumpov osebni podpis, znak, ki je požel tako občudovanje kot številne šale. Njegova pričeska je skoraj tako prepoznavna kot njegovo ime samo, in skorajda ni trenutka, ko njegov videz ne bi povzročil pogovorov, špekulacij ali debat. Ljudje so se spraševali, kako je mogoče, da lasje tako dolgo vzdržijo svoj specifični videz, ne da bi obvladali fizične zakonitosti narave.
Nov videz na Floridi: Kaj se je spremenilo?
In potem, na Floridi, pred svojim občinstvom in podporniki v golf klubu, Trump stopi pred kamere z nekaj spremenjenim videzom. Njegovi lasje so izgledali nekoliko bolj uredni, počešljani na način, ki je izstopal iz njegove običajne “levje grive”. Prvi vtis, ki so ga opazili mnogi, je bil, da so lasje zdaj bolj kompaktni, nekoliko krajši ob straneh, kar daje občutek, kot da je nov frizura prešla v manjšo, bolj disciplinirano različico.
Nekateri mediji so hitro ugibali, da je Trump obiskal frizerja, da bi se odločil za krajšo pričesko. Drugi so menili, da je v tem le del širše zgodbe o tem, kako Trump zdaj morda spreminja svoj osebni videz, morda da bi se bolje prilagodil svoji javni podobi. Mnogi so se spraševali, ali je ta sprememba dejansko posledica njegovih pogosto nošenih rdečih MAGA kapic, ki so lahko vplivale na podobo las zaradi vsakodnevnega nošenja. Tako imenovani “hat hair” je že večkrat povzročil presenetljive spremembe videza, zato ni presenetljivo, da so se pojavila tudi tokrat vprašanja o tej morebitni povezanosti.
Kritike in pohvale: Kakšna je reakcija na Trumpov nov videz?
Seveda so se komentarji takoj začeli pilingati. Medtem ko so številni podporniki pohvalili njegov nov, “osveženi” videz in mu zaželeli, da dobro izgleda, so se na drugih koncih interneta pojavili tudi nekoliko sarkastični komentarji. Eden od komentatorjev je zapisal, da je Trump “videti kot jezen dedek v podeželskem klubu”, drugi pa so se spraševali, ali je “uporabil manj oranžne barve” pri svoji pričeski. Kljub tem šaljivim odzivom, pa mnogi njegovi privrženci niso imeli pomislekov, ampak so, kot je to običajno, izrazili pohvale. Eno izmed najpogostejših sporočil na družbenih omrežjih je bilo: “Dobro si videti, gospod predsednik!”
Bo nova pričeska postala njegov zaščitni znak?
A vprašanje, ki se postavlja, je, ali bo ta nova pričeska postala trajno prepoznavna za Trumpa, ali pa gre zgolj za enkraten eksperiment z njegovim videzom? V preteklosti je Trump že poskušal nekaj sprememb v svojem videzu – na primer, leta 2019 je ob obisku žrtev množičnega streljanja v Virginiji začasno spremenil svojo pričesko, vendar se je kmalu vrnil k svojemu prepoznavnemu stilu. Podobno je vprašanje, ali bo tudi tokrat novi izgled samo začasen, ali bo Trump morda nadaljeval z nekaj bolj umirjenim in “prilagojenim” videzom, ki ga je pokazal v Palm Beachu.
Sprememba ali le nov trend?
Kljub šalam, kritikam in ugibanjem, ki spremljajo Trumpov nov videz, se zdi, da gre za presenetljiv korak k nečemu drugačnemu, ali pa vsaj nekaj, kar bo zagotovo poželo številne razprave. Ne glede na to, ali bodo te spremembe trajne ali pa gre za začasni poskus, je eno gotovo – Trump ostaja v središču pozornosti. Kot je že mnogokrat dokazal, njegove odločitve, naj bodo to politične ali osebne, nikoli ne gredo mimo javnosti, in ta pričeska zagotovo ni izjema.
Napisal: E. K.
Vir: X
Melania Trump: Prva dama, ki je Sloveniji obrnila hrbet – ali pa je Slovenija obrnila hrbet njej?
Ko je leta 2016 Melania Trump postala prva dama Združenih držav Amerike, so mnogi Slovenci začeli sanjati o pravljici. “Naša Melania,” so govorili – kot da bi rojstvo v Sevnički dolini avtomatično pomenilo, da bo Slovenija deležna posebne pozornosti Bele hiše. A resničnost? Ni bila niti blizu pričakovanj. Zdaj, ko Donald Trump stopa v svoj drugi predsedniški mandat, Melania spet priteguje pozornost – toda njeni načrti so jasni: ne bo je v Beli hiši, še manj pa v Sloveniji.
Od Bele hiše do Floride – in nazaj do New Yorka
Melania Trump se je že v prvem mandatu izkazala za precej netipično prvo damo. Medtem ko so bile njene predhodnice znane po političnih ali humanitarnih projektih, je Melania raje ostala v ozadju – morda celo preveč. V drugem mandatu je postala še bolj jasno, da je njena prioriteta povsem drugje. Njen sin Barron, ki študira na univerzi NYU v New Yorku, je zdaj v središču njene pozornosti, skupaj z družinskim posestvom Mar-a-Lago na Floridi.
Medtem ko bodo dogodki v Beli hiši tekli brez njene prisotnosti, bo Melania razpeta med Florido in New Yorkom – kraji, ki sta daleč od Washingtona in še dlje od Slovenije. Ironično je, da bo Barron v New Yorku deležen varovanja in družbe svoje matere, čeprav študij pogosto pomeni priložnost za osamosvojitev – a morda je prav Melanijin način starševstva tisto, kar najbolje odraža njeno osebnost: zaščitniško, vendar distancirano.
Slovenija? Zgolj zgodba iz preteklosti
Leta 2017 je bila Sevnica na vrhuncu pozornosti. Torte v obliki Bele hiše, čokolade z njenim imenom, Melania vino – lokalni podjetniki so hitro zagrabili priložnost, da unovčijo slavo svoje rojakinje. A Melania? O njenem odzivu na vse to ni bilo ne duha ne sluha. Če je kdaj obstajala kakšna vez z domovino, se je ta po smrti njene matere Amalije, ki je redno obiskovala Sevnico, skoraj povsem pretrgala. Edini most med njo in Slovenijo je zdaj njen oče Viktor, ki še vedno ohranja stik z rojstno deželo – a kaj več od tega Slovenija ne more pričakovati.
A statue has been erected in Melania's home town of Sevnica as a tribute to Mrs. Trump. (She's the one on the left.) pic.twitter.com/HnQGcSt0dU
Slovenci radi romantiziramo svojo vlogo v svetu, še posebej, ko gre za tako pomembne figure, kot je Melania. A realnost je bolj surova: Melania je Američanka. Njeno življenje je že desetletja ukoreninjeno v Združenih državah, njena identiteta pa se ne vrti okoli Sevnice, temveč okoli Trumpove dinastije. In medtem ko nekateri slovenski politiki ali podjetniki še vedno sanjajo o tem, kako bi lahko “izkoristili” to navezo, je jasno, da Melania ni in ne bo most, ki bi Sloveniji odpiral vrata v Belo hišo.
Je Melania res pomembna za Slovenijo?
Vprašanje, ki si ga Slovenci pogosto zastavljamo, je: kaj lahko imamo od Melanie? Po osmih letih je odgovor precej jasen: malo ali nič. Melania se nikoli ni aktivno zavzela za promocijo Slovenije, niti takrat, ko bi to lahko naredila brez velikih naporov. Tudi če bi hotela, Trumpova politika – polna carin, protekcionizma in agresivnega stališča do EU – Sloveniji ne bi prinesla nobenih gospodarskih koristi.
Slovo, ki ga ni bilo
Čeprav se zdi, da je Melania obrnila hrbet Sloveniji, morda niti ni tako preprosto. Njeno distanciranje je odraz njenega življenjskega sloga, ki se nikoli ni zares vračal k koreninam. Tudi Slovenija bi lahko postavila jasnejšo ločnico in se nehala obremenjevati z vprašanji, kaj lahko prva dama naredi za domovino. Melania je, kot je pogosto pokazala, prva dama, ki živi povsem po svojih pravilih – in ta pravila ne vključujejo Sevnice.
Napisal: E. K.
Vir: X
Elon Musk v vladi? Pridružuje se Trumpovi ekipi: Kakšen vpliv bo imel na prihodnost ZDA?
Novoizvoljeni predsednik ZDA, Donald Trump, je presenetil svetovno javnost z imenovanjem Elona Muska za sovodjo novoustanovljenega Ministrstva za učinkovitost vlade. Ta poteza poudarja Trumpovo zavezanost k zmanjšanju vladne birokracije in povečanju učinkovitosti zveznih agencij.
Elon Musk, ustanovitelj podjetij Tesla, SpaceX in lastnik platforme X (prej Twitter), bo to nalogo delil z nekdanjim republikanskim predsedniškim kandidatom Vivekom Ramaswamyjem. Skupaj bosta vodila prizadevanja za prestrukturiranje zveznih agencij, zmanjšanje odvečnih predpisov in odpravo nepotrebnih izdatkov. Trump je ob tem poudaril, da bo njuna vloga neformalna, kar pomeni, da ne bosta potrebovala potrditve senata, Musk pa bo lahko nadaljeval z vodenjem svojih podjetij.
Ambiciozni cilji novega ministrstva
Novo ustanovljeno ministrstvo bo tesno sodelovalo z Belo hišo in Uradom za upravljanje in proračun, da bi sprožilo obsežne strukturne reforme in uvedlo podjetniški pristop k vladanju. Cilj je doseči znatne spremembe do 4. julija 2026, kar sovpada z 250. obletnico neodvisnosti ZDA. Musk in Ramaswamy sta že izrazila zavezanost k transparentnosti in vključevanju javnosti v proces reform.
Kontroverzna imenovanja v Trumpovi ekipi
Poleg Muska je Trump napovedal še vrsto drugih imenovanj, ki so dvignila precej prahu. Pete Hegseth, voditelj na Fox News in vojaški veteran, bo prevzel vlogo ministra za obrambo, kljub pomanjkanju izkušenj na področju nacionalne varnosti. Kristi Noem, guvernerka Južne Dakote, znana po svojem konservativnem stališču do priseljevanja, bo postala ministrica za domovinsko varnost. John Ratcliffe, nekdanji kongresnik iz Teksasa, bo ponovno prevzel vodenje Cie. Mike Huckabee, nekdanji guverner Arkansasa, bo imenovan za veleposlanika v Izraelu, medtem ko bo nepremičninski vlagatelj Steven Witkoff postal posebni odposlanec za Bližnji vzhod.
Srečanje Trumpa in Bidna: Simbolični prehod oblasti
V okviru običajnega protokola ob prehodu oblasti se bo Trump srečal z aktualnim predsednikom Joejem Bidnom v Beli hiši. To srečanje simbolizira zavezanost k mirnemu prenosu oblasti, kar je Trump leta 2020, po porazu proti Bidnu, zavrnil. Biden je poudaril pomen ohranjanja nacionalne enotnosti in umirjanja političnih napetosti v državi.
Kaj prinaša prihodnost?
Imenovanje Elona Muska na tako pomembno vlogo v vladi odpira številna vprašanja o prihodnji smeri ZDA. Muskova podjetniška miselnost in inovativnost bi lahko prinesli svež veter v vladne strukture, vendar ostajajo pomisleki glede morebitnih konfliktov interesov in vpliva korporativnih interesov na vladne odločitve. Prav tako bo zanimivo spremljati, kako bodo druga imenovanja vplivala na notranjo in zunanjo politiko ZDA v prihodnjih letih.
Napisal: E. K.
Vir: X
Trump sestavlja močno ekipo: kaj pomenijo imenovanja Rubia, Waltza in drugih?
Novoizvoljeni predsednik Donald Trump v svojem drugem mandatu oblikuje ekipo ključnih zaveznikov in osebnosti, ki bodo prevzeli odgovorne funkcije v vladi ZDA. Trump, ki si prizadeva za izpolnitev obljub o bolj konservativni usmeritvi in deregulaciji, pospešeno izbira sodelavce za ključne položaje, ki bodo igrali odločilno vlogo v njegovi administraciji. Med bolj odmevnimi imenovanji je izbral floridskega senatorja Marca Rubia za državnega sekretarja in zveznega kongresnika Mika Waltza za svetovalca za nacionalno varnost. Poleg njiju je za položaj na čelu Agencije za zaščito okolja imenoval nekdanjega newyorškega kongresnika Leeja Zeldina, pri čemer je že napovedal temeljite spremembe v okoljskih regulacijah.
Marco Rubio kot državni sekretar: Kritični partner Trumpove politike
Marco Rubio, veteran republikanske stranke in Trumpov nekdanji tekmec za predsedniško nominacijo leta 2016, je bil v senatu kljub preteklim nasprotjem eden najzvestejših Trumpovih podpornikov. Rubio se je v svoji politični karieri osredotočil na povečanje podpore ZDA Ukrajini in na krepitev zveze NATO, kar odraža njegovo tradicionalno republikansko usmerjenost. Rubio je za medij MSNBC izjavil, da verjame, da se vojna v Ukrajini lahko konča s pogajanji, hkrati pa je poudaril, da ostaja trden podpornik Ukrajine in ne Rusije.
Rubio bo kot državni sekretar imel pomembno vlogo pri usmerjanju ameriške zunanje politike. Njegovo imenovanje nakazuje, da bo Trumpova administracija ohranila podporo evropskim zaveznikom v Natu, hkrati pa bo vodila ostro politiko do Rusije.
Mike Waltz kot svetovalec za nacionalno varnost: Izkušen kritik Bidnove politike
Mike Waltz, veteran posebnih enot Zelene baretke, je kot kongresnik znan po ostrih kritikah Kitajske ter Bidnove administracije, zlasti glede umika iz Afganistana. Waltz, ki je prejel več vojaških odlikovanj za svoje služenje v Afganistanu in drugod po svetu, je v preteklosti sodeloval tudi v Pentagonu. Njegovo imenovanje nakazuje, da Trumpova administracija načrtuje bolj trdo politiko do Kitajske, obenem pa bo Waltz usmerjal varnostno politiko z vojaško preciznostjo in izkušnjami s terena.
Waltz je bil eden glavnih govorcev na republikanski konvenciji, kjer je izrazil prepričanje, da je Trump edini voditelj, ki lahko učinkovito poveljuje ameriškim oboroženim silam. Njegov odnos do Kitajske in podpore ameriškim vojaškim operacijam bo verjetno ključnega pomena za oblikovanje ameriške varnostne politike.
Deregulacija v Agenciji za zaščito okolja: Lee Zeldin obljublja novo smer
Za Agencijo za zaščito okolja (EPA) je Trump izbral Leeja Zeldina, nekdanjega newyorškega kongresnika. Trumpov prvi mandat je zaznamoval precejšnji odmik od tradicionalne okoljske politike, zato je njegova izbira Zeldina kot novega vodje EPA znak, da se bo podobna strategija nadaljevala. Axios poroča, da bo Zeldin zagotavljal “pošteno in hitro deregulacijo,” kar naj bi spodbudilo ameriško gospodarstvo. Zeldin je že napovedal, da bo v ospredje postavil ameriško energetsko prevlado ter obnovitev avtomobilske industrije, hkrati pa obljublja ohranitev standardov za čisto vodo in zrak.
Druge ključne imenitve: Stefanik in Wiles prevzemata pomembne položaje
Med drugimi imenovanji je Trump za šefico kabineta v Beli hiši izbral Susie Wiles, ki je bila njegova dolgoletna zaveznica in šefica kampanje. Na položaj veleposlanice ZDA pri Združenih narodih je imenoval Elise Stefanik, znano zagovornico izraelskih interesov in ostro kritičarko palestinskih organizacij, financiranih s strani ZN. Stefanikova je v svoji javni izjavi predlagala popolno ukinitev sredstev za Agencijo ZN za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA) in revizijo ameriškega prispevka v Združenih narodih.
Stephen Miller, ki je bil eden glavnih snovalcev Trumpove politike do nezakonitih priseljencev v prvem mandatu, se bo vrnil kot namestnik šefice kabineta za politiko. Miller je v prvem Trumpovem mandatu prispeval k uvedbi politike ločevanja družin na meji, čeprav Trumpov tabor sedaj zagotavlja, da bodo pod novimi ukrepi izgnali celotne družine brez ločevanja.
Trumpova ekipa: Pripravljena na intenzivne politične spremembe
Trumpova nova ekipa nakazuje na oblikovanje administracije, ki bo združevala konservativne vrednote in bo osredotočena na hitro deregulacijo, krepitev vojaške moči in povrnitev ameriškega vpliva na svetovni ravni. Imenovanja Rubia, Waltza in Zeldina kažejo na odločnost Trumpove administracije, da zavzame ostro stališče proti Kitajski in Rusiji, hkrati pa zmanjša vlogo državnih regulacij v gospodarstvu.
Napisal: E. K.
Vir. www, X
Onemogočili glasovanje za Donalda Trumpa?! Video pove več kot tisoč besed
NEW YORK – Na družbenih omrežjih in različnih spletnih platformah so se pred kratkim razširili videoposnetki, ki prikazujejo nenavadne težave volivcev pri glasovanju za ameriške predsedniške volitve. V enem izmed teh posnetkov je volivec v Kentuckyju poskušal oddati glas za Donalda Trumpa, vendar naprava njegove izbire ni zaznala – namesto tega se je samodejno izbrala možnost Kamale Harris. Ta incident je sprožil plaz dvomov in teorij zarote, ali so letošnje volitve v ZDA morda podlegle manipulacijam.
Elektronske glasovalne naprave: Tehnična podpora ali ovira demokracije?
Elektronske glasovalne naprave so bile uvedene z namenom, da bi glasovanje postalo hitrejše in zanesljivejše. Vendar pa se zdi, da te naprave v praksi povzročajo več težav, kot prinašajo koristi. Tehnične napake, kot je vidna na omenjenem posnetku, povzročajo dvome o zanesljivosti in nepristranskosti sistema. ”Če volivec ne more svobodno izbrati svojega kandidata, je to resen udarec za demokracijo,” pravi dr. Emily Turner, profesorica političnih ved na Univerzi v Michiganu (poroča The New York Times). Vendar pa se vprašamo: je res toliko napak ali pa so te napake le naključje?
Preiskava volilnih komisij: Tehnološka napaka ali politična igra?
Po objavi spornih videoposnetkov so različne volilne komisije po ZDA začele preiskave, da bi ugotovile, ali gre za resnične tehnične težave ali morda celo za sabotažo. Ena izmed komisij je izjavila, da “vsako poročilo o nepravilnostih jemljemo resno in bomo izvedli temeljito preiskavo” (poroča The Washington Post). Vendar se postavlja vprašanje, kako resno lahko jemljemo te preiskave, če jih izvajajo iste institucije, ki zagotavljajo pravilno delovanje naprav? Ali lahko sami sebi sodijo?
Odzivi kandidatov: Nekateri zaupajo, drugi dvomijo
Donald Trump je že na svojem družbenem omrežju Truth Social izrazil zaskrbljenost nad situacijo in pozval svoje podpornike, naj bodo pozorni ter takoj poročajo o morebitnih nepravilnostih. V enem izmed svojih zapisov je dejal: “Tole se mora končati. Ne moremo dovoliti, da nam pokvarijo volitve!” (poroča Truth Social). Nasprotno pa je Kamala Harris v intervjuju za CNN izrazila zaupanje v volilni sistem: “Verjamem v naš volilni sistem in v to, da bodo vse nepravilnosti ustrezno obravnavane.” Tukaj se pokažejo različne perspektive kandidatov – eden vidi nevarnost, drugi optimistično zaupa v sistem. Ali ni ta razlika v reakcijah sama po sebi zgovorna?
Čeprav se večina teh domnevnih težav pojavlja le pri določenih kandidatih, strokovnjaki opozarjajo, da so vprašanja o zanesljivosti volilnega procesa škodljiva za demokracijo. Zaupanje javnosti je namreč eden ključnih elementov, ki zagotavlja stabilnost volilnega sistema. Po besedah dr. Turnerjeve iz Univerze v Michiganu je pomembno, da se “vsak sum nepravilnosti temeljito preišče, da se ohrani integriteta volitev” (poroča The New York Times). Toda ali to zaupanje sploh še obstaja?
Slovenija in odmev ameriških volitev
Čeprav gre za težave, povezane z ameriškimi volitvami, se odmev tega dogajanja čuti tudi v Sloveniji. Kaj če bi se kaj podobnega zgodilo pri nas? Slovenski strokovnjaki za volilne procese opozarjajo na pomen transparentnosti in pravilnega delovanja volilnih naprav. Ob tem poudarjajo, da je tudi v Sloveniji treba stalno preverjati zanesljivost tehnologije, ki jo uporabljamo pri volitvah, da bi se izognili podobnim situacijam. Je torej pravi trenutek, da se še Slovenija začne resno ukvarjati s temi vprašanji?
Demokracija na preizkušnji
Čeprav ni dokazov, da bi bile nepravilnosti sistematične ali namerne, so posnetki, ki krožijo po spletu, dovolj za dvig alarma. Ali lahko tehnologiji sploh še zaupamo? Volilne komisije in druge pristojne institucije morajo poskrbeti za transparentno in nepristransko preiskavo vseh nepravilnosti, sicer se bo nezaupanje v volilni sistem samo še poglabljalo. Dokler bodo posamezni primeri dvigovali prah, bo obstajala možnost, da se demokracija znajde v nevarnosti.
Izvorni viri: X, Truth Social, CNN, The New York Times, The Washington Post
Napisal: N. Z.
Vprašali smo Chat GPT: kaj je boljše za Slovenijo: zmaga Trumpa ali Harrisove? Tu je odgovor
Po zadnjih podatkih je razlika med kandidatoma minimalna. Po podatkih portala FiveThirtyEight ima Trump 50-odstotno možnost za zmago, Harris pa 49-odstotno, kar kaže na izjemno tesno tekmo.
WASHINGTON – Ameriške predsedniške volitve leta 2024 so tik pred vrati, z volilnim torkom, 5. novembra, ko bodo volivci odločali med demokratsko kandidatko Kamalo Harris in republikanskim kandidatom Donaldom Trumpom. Tekma je izjemno tesna, kar potrjujejo številne ankete in analize.
Ankete in napovedi analitikov
Po zadnjih podatkih je razlika med kandidatoma minimalna. Po podatkih portala FiveThirtyEight ima Trump 50-odstotno možnost za zmago, Harris pa 49-odstotno, kar kaže na izjemno tesno tekmo.
Podobno poroča tudi BBC, ki navaja, da sta kandidata v ključnih nihajočih državah znotraj nekaj odstotnih točk drug od drugega.
Stanje v ključnih nihajočih državah
Rezultati v t. i. swing states bodo verjetno odločilni. Po podatkih portala 270toWin Trump vodi v Arizoni, Georgii, Severni Karolini in Wisconsinu, medtem ko Harris vodi v Pensilvaniji. V Michiganu in Nevadi sta kandidata izenačena.
Kaj čaka Trumpa in Harrisovo do volilnega torka?
Oba kandidata bosta v zadnjih dneh pred volitvami osredotočena na kampanje v ključnih nihajočih državah. Trump je že obiskal Wisconsin, kjer je imel zborovanje v Green Bayu. Harrisova je medtem obiskala Wisconsin, Severno Karolino in Pensilvanijo, kjer se je srečala z volivci in poudarjala pomen udeležbe na volitvah.
Dejavniki, ki lahko odločijo volitve v zadnjih dneh
V zadnjih dneh kampanje lahko volitve odločijo naslednji dejavniki:
Udeležba volivcev: Visoka udeležba lahko koristi demokratskim kandidatom, medtem ko nižja udeležba običajno koristi republikancem.
Neodločeni volivci: Čeprav je teh malo, lahko v tesni tekmi odločijo izid.
Zadnji dogodki in škandali: Morebitni škandali ali pomembni dogodki lahko v zadnjem trenutku preusmerijo podporo.
Soočenja in medijska pokritost: Pozitivna ali negativna medijska pokritost lahko vpliva na percepcijo kandidatov.
Ključne točke o Donaldu Trumpu
Gospodarska politika: Trump obljublja znižanje davkov in deregulacijo za spodbujanje gospodarske rasti.
Zunanja politika: Zagovarja politiko “America First” in zmanjšanje ameriške vpletenosti v mednarodne konflikte.
Imigracija: Poudarja strožji nadzor meja in omejevanje nezakonitih priseljencev.
Zdravstvo: Nasprotuje univerzalnemu zdravstvenemu varstvu in podpira tržno usmerjene rešitve.
Okolje: Skeptičen do podnebnih sprememb, podpira fosilna goriva in zmanjšanje okoljskih predpisov.
Pravosodje: Imenoval je več konservativnih sodnikov na zvezna sodišča, vključno z vrhovnim sodiščem.
Obramba: Povečal je proračun za obrambo in poudaril modernizacijo vojske.
Trgovina: Uvedel je carine na kitajske izdelke in ponovno pogajal trgovinske sporazume.
Izobraževanje: Podpira šolske bone in večjo izbiro za starše.
Socialna vprašanja: Nasprotuje pravici do splava in podpira pravico do nošenja orožja.
Ključne točke o Kamali Harris
Gospodarska politika: Zagovarja zvišanje minimalne plače in progresivno obdavčitev bogatih.
Zunanja politika: Poudarja pomen zavezništev in multilateralizma.
Imigracija: Podpira reformo imigracijskega sistema in zaščito sanjačev (DACA).
Zdravstvo: Zavzema se za širitev dostopa do zdravstvenega varstva in znižanje stroškov zdravil.
Okolje: Podpira prehod na obnovljive vire energije in ukrepe proti podnebnim spremembam.
Pravosodje: Zagovarja reformo kazenskega pravosodja in odpravo sistemskega rasizma.
Obramba: Poudarja diplomacijo in zmanjšanje ameriške vpletenosti v tuje konflikte.
Trgovina: Podpira pravične trgovinske sporazume, ki ščitijo delavce in okolje.
Izobraževanje: Zavzema se za dostopno visokošolsko izobraževanje in zmanjšanje dolga študentov.
Socialna vprašanja: Podpira pravico do splava, LGBTQ+ pravice in nadzor nad orožjem.
Kaj pravijo politični analitiki?
Ameriške predsedniške volitve leta 2024 so pritegnile pozornost številnih vplivnih političnih analitikov, ki so podali svoje ocene o poteku kampanje in napakah obeh kandidatov.
Mnenja vplivnih ameriških analitikov
Nate Silver (FiveThirtyEight): Silver poudarja, da so volitve izjemno tesne, pri čemer ankete kažejo minimalne razlike med Kamalo Harris in Donaldom Trumpom. Opozarja na možnost napak v anketah in poudarja pomen nihajočih držav pri končnem izidu.
Harry Enten (CNN): Enten izpostavlja, da je letošnja volilna tekma ena najbolj nepredvidljivih v zadnjih desetletjih. Opozarja na visoko stopnjo neodločenih volivcev, kar dodatno otežuje napovedovanje izida.
Amy Walter (The Cook Political Report): Walterjeva poudarja, da sta oba kandidata soočena z izzivi pri mobilizaciji svojih volilnih baz. Opozarja na pomembnost udeležbe mladih volivcev in manjšin, ki bi lahko odločilno vplivali na izid volitev.
David Wasserman (The Cook Political Report): Wasserman izpostavlja, da so ključne nihajoče države, kot so Pensilvanija, Michigan in Wisconsin, še vedno preveč tesne za zanesljive napovedi. Poudarja, da lahko že majhna sprememba v podpori prinese zmago enemu ali drugemu kandidatu.
Larry Sabato (Sabato’s Crystal Ball): Sabato meni, da je kampanja Kamale Harris uspela mobilizirati progresivne volivce, vendar opozarja na njeno pomanjkanje podpore med neodvisnimi volivci. Pri Trumpu izpostavlja njegovo sposobnost ohranjanja zvestobe svoje baze kljub kontroverzam.
Charlie Cook (The Cook Political Report): Cook poudarja, da so gospodarska vprašanja v ospredju letošnjih volitev. Opozarja, da lahko percepcija volivcev o stanju gospodarstva odločilno vpliva na njihovo izbiro kandidata.
John King (CNN): King izpostavlja pomen predčasnega glasovanja in opozarja, da lahko visoka udeležba v tej fazi nakazuje na močno mobilizacijo volivcev, kar bi lahko koristilo Harrisovi.
Maggie Haberman (The New York Times): Habermanova poudarja, da je Trumpova kampanja v zadnjih tednih postala bolj disciplinirana, vendar opozarja na tveganje, da bi lahko pretekle kontroverze ponovno prišle v ospredje.
Ezra Klein (The New York Times): Klein meni, da Harrisova uspešno nagovarja mlade volivce z osredotočanjem na podnebne spremembe in socialno pravičnost, vendar opozarja na njeno pomanjkanje izkušenj v zunanji politiki.
George Will (The Washington Post): Will izpostavlja, da sta oba kandidata polarizirajoči osebnosti, kar otežuje pridobivanje podpore med neodvisnimi volivci. Opozarja na nevarnost, da bi lahko volitve privedle do nadaljnje polarizacije ameriške družbe
Oba kandidata sta v kampanji naredila tudi nekaj napak.
Napake v kampanji Donalda Trumpa
Nedisciplina v sporočanju: Trumpova kampanja je bila pogosto zaznamovana z nedoslednimi sporočili, kar je otežilo jasno predstavitev njegovih stališč.
Ostrina retorike: Njegova agresivna retorika je odtujila nekatere zmerne in neodvisne volivce.
Pomanjkanje osredotočenosti na ključna vprašanja: Namesto da bi se osredotočil na gospodarska vprašanja, je pogosto poudarjal osebne napade na nasprotnike.
Neuspeh pri nagovarjanju manjšin: Ni uspel pridobiti podpore med etničnimi manjšinami, kar je ključnega pomena v nekaterih nihajočih državah.
Podcenjevanje pandemije: Njegov odziv na pandemijo COVID-19 je bil deležen kritik, kar je zmanjšalo zaupanje volivcev.
Pomanjkanje jasnega načrta za prihodnost: Kampanja ni predstavila konkretnih načrtov za drugi mandat.
Konflikti znotraj kampanje: Notranji spori in menjave osebja so ustvarili vtis kaosa.
Neupoštevanje znanstvenih priporočil: Njegovo zanikanje podnebnih sprememb je odtujilo okoljsko ozaveščene volivce.
Neuspeh pri pridobivanju ženskih volivcev: Njegova retorika in politika sta odtujili številne ženske volivke.
Pomanjkanje empatije: Njegov odziv na družbene nemire je bil pogosto zaznan kot pomanjkanje sočutja.
Napake v kampanji Kamile Harris
Pomanjkanje jasnega sporočila: Analitiki so opozorili, da Harrisova ni uspela oblikovati prepričljive in dosledne politične vizije, kar je otežilo njeno povezovanje z volivci.
Prekomerna uporaba vnaprej pripravljenih odgovorov: Njeni nastopi so bili pogosto zaznani kot preveč skriptirani, kar je zmanjšalo občutek avtentičnosti in spontanosti.
Neuspeh pri nagovarjanju moških volivcev: Harrisova je priznala, da njena kampanja ni dovolj učinkovito nagovorila moških volivcev, kar je lahko prispevalo k pomanjkanju podpore v tej demografski skupini.
Pomanjkanje izkušenj v zunanji politiki: Kritiki so izpostavili njeno pomanjkanje izkušenj na področju zunanje politike, kar je lahko zmanjšalo zaupanje volivcev v njeno sposobnost vodenja države na mednarodnem prizorišču.
Neuspeh pri pridobivanju podpore med neodvisnimi volivci: Njena kampanja ni uspela učinkovito nagovoriti neodvisnih volivcev, kar je ključno za zmago v tesnih volilnih tekmah.
Pomanjkanje osredotočenosti na ključna vprašanja: Namesto da bi se osredotočila na gospodarska vprašanja, ki so bila v ospredju zanimanja volivcev, je pogosto poudarjala druge teme.
Neuspeh pri mobilizaciji mladih volivcev: Kljub prizadevanjem njena kampanja ni uspela v celoti mobilizirati mladih volivcev, ki so pomembna volilna baza za demokrate.
Pomanjkanje karizme v javnih nastopih: Nekateri analitiki so opozorili, da njeni javni nastopi niso bili dovolj karizmatični, kar je zmanjšalo njeno privlačnost za širšo javnost.
Nejasna stališča glede nekaterih politik: Harrisova je bila kritizirana zaradi nejasnih ali spreminjajočih se stališč glede določenih politik, kar je ustvarilo vtis nedoslednosti.
Pomanjkanje odzivnosti na kritike: Njena kampanja ni vedno učinkovito odgovarjala na kritike, kar je omogočilo nasprotnikom, da oblikujejo negativno pripoved o njej.
Kako sploh potekajo ameriške volitve?
Predsedniške volitve v ZDA so zapleten proces, ki vključuje več faz, posebne zakone in specifičen volilni sistem, imenovan elektorski kolegij. Tukaj je opis glavnih korakov:
1. Predvolilne kampanje in primarne volitve
Predsedniške volitve se začnejo znotraj obeh glavnih političnih strank – demokratske in republikanske. Kandidate izbirajo skozi serijo primarnih volitev in strankarskih zborovanj (caucus), kjer člani strank glasujejo za svojega favorita.
Rezultati teh glasovanj določijo, kateri kandidati bodo zastopali svoje stranke na splošnih volitvah.
Na strankarskih konvencijah, ki običajno potekajo poleti v volilnem letu, stranke uradno nominirajo svoje kandidate za predsednika in podpredsednika.
2. Splošne volitve (Popular Vote)
Splošne volitve za predsednika ZDA potekajo vsake štiri leta na prvi torek po prvem ponedeljku v novembru. Ljudje v vseh 50 državah in okrožju Kolumbija glasujejo za enega izmed kandidatov.
Pri splošnem glasovanju volivci tehnično glasujejo ne neposredno za predsednika, ampak za elektorsko telo – predstavnike, ki bodo pozneje glasovali za predsednika.
3. Elektorski kolegij (Electoral College)
Elektorski kolegij je poseben sistem, ki ga ZDA uporabljajo za določitev zmagovalca predsedniških volitev. Vsaka zvezna država ima določeno število elektorjev, ki je enak seštevku njenih predstavnikov v kongresu (senatorjev in predstavnikov v predstavniškem domu).
Skupno ima elektorski kolegij 538 elektorjev, kar pomeni, da mora kandidat za zmago pridobiti vsaj 270 elektorskih glasov.
Večina držav (razen Nebraske in Maina) sledi sistemu “zmagovalec pobere vse,” kjer kandidat, ki osvoji največ glasov v državi, prejme vse elektorske glasove te države.
4. Glasovanje elektorjev
Po splošnih volitvah se v decembru zberejo elektorji vsake zvezne države in glasujejo za predsednika in podpredsednika.
Čeprav je redko, lahko pride do t. i. neodvisnih elektorjev, ki glasujejo drugače od volilnih rezultatov svoje države, vendar ima večina držav zakone, ki to preprečujejo ali kaznujejo.
5. Potrditev glasov kongresa
Glasovi elektorskega kolegija so nato poslani v kongres, kjer se januarja na skupnem zasedanju senata in predstavniškega doma uradno preštejejo.
Če noben kandidat ne doseže 270 glasov, izbere predsednika predstavniški dom, podpredsednika pa senat.
6. Inavguracija
Zmagovalec volitev postane uradno predsednik na inavguraciji, ki poteka 20. januarja naslednje leto po volitvah. Na ta dan predsednik priseže in začne svoj štiriletni mandat.
Zakaj je elektorski kolegij sporen?
Sistem elektorskega kolegija je predmet številnih debat, saj omogoča, da kandidat lahko zmaga, čeprav prejme manj glasov na nacionalni ravni, kot se je zgodilo na primer leta 2016. Volitve v ZDA tako niso neposredno odločene z glasovi prebivalstva, ampak z delitvijo elektorjev po državah, kar povečuje vpliv manjših ali nihajočih držav (swing states).
Kaj je boljše za Slovenijo?
Izid ameriških predsedniških volitev med Donaldom Trumpom in Kamalo Harris bo nedvomno vplival na Slovenijo, predvsem prek odnosov med ZDA in Evropsko unijo ter globalnih politik, ki posredno vplivajo na našo državo, pa nam je na naše vprašanje, čigava zmaga bi bila boljša za Slovenijo, odgovorila umetna inteligenca CHAT GPT, ki je dodal še tole:
Donald Trump:
Zunanja politika: Trumpova politika “America First” poudarja ameriške interese, kar lahko vodi v zmanjšano sodelovanje z zavezniki in večjo nepredvidljivost v mednarodnih odnosih. To bi lahko oslabilo transatlantske vezi, kar bi negativno vplivalo na Slovenijo kot članico EU.
Trgovinska politika: Trump je znan po protekcionističnih ukrepih, vključno z uvedbo carin na evropske izdelke. To bi lahko škodovalo slovenskim izvoznikom in gospodarstvu.
Podnebna politika: Trumpov skepticizem glede podnebnih sprememb in umik iz Pariškega sporazuma lahko zavirata globalna prizadevanja za boj proti podnebnim spremembam, kar je v nasprotju z interesi Slovenije, ki podpira trajnostni razvoj.
Kamala Harris:
Zunanja politika: Harrisova zagovarja okrepitev zavezništev in multilateralizma, kar bi lahko okrepilo transatlantske odnose in sodelovanje med ZDA in EU, kar je v interesu Slovenije.
Trgovinska politika: Harrisova podpira pravične trgovinske sporazume, kar bi lahko zmanjšalo trgovinske napetosti med ZDA in EU ter koristilo slovenskemu gospodarstvu.
Podnebna politika: Harrisova se zavzema za boj proti podnebnim spremembam in podporo obnovljivim virom energije, kar je skladno s cilji Slovenije na tem področju.
Zaključek:
Glede na zgoraj navedeno bi bila za Slovenijo verjetno ugodnejša zmaga Kamale Harris, saj njene politike bolj podpirajo multilateralizem, okrepitev zavezništev, pravično trgovino in boj proti podnebnim spremembam, kar je v skladu z interesi Slovenije. Vendar je pomembno poudariti, da so mednarodni odnosi kompleksni in odvisni od številnih dejavnikov, zato je končni vpliv odvisen od konkretnih politik, ki jih bo izvoljeni predsednik izvajal.
Da pa so v Sevnici spet pripravljeni, da bo Melania Trump prva dama, pa verjetno ni treba posebej poudarjati.
Pripravil: Nadlani.si Foto: www
Maruša Bradač: “Slovenski študentje so bolj izobraženi od vrstnikov na ameriških univerzah,” a resnica je takšna …
Je slovensko izobraževanje res na višji ravni kot ameriško?
LJUBLJANA – Nedavna izjava znanstvenice Maruše Bradač, da so slovenski študenti bolje izobraženi in bolj kritični kot njihovi vrstniki na ameriških univerzah, je sprožila val odzivov. Bradačeva je v oddaji na RTV Slovenija dejala, da jo je presenetila nižja raven študentov na ameriških univerzah v primerjavi s slovenskimi. “Naši študenti so na višji ravni, precej bolje so izobraženi in znajo bolj kritično gledati na stvari,” je dejala v oddaji RTV Slovenija.
Joj, gospa, koliko vas bo potem šele presenetilo, da je med TOP 10 svetovnimi univerzami 7 ameriških, Univerza v Ljubljani pa je na 596. mestu? 🤗#RadPomagampic.twitter.com/TZTW6CxMA0
Po podatkih najnovejše lestvice QS World University Rankings za leto 2024 je Univerza v Ljubljani uvrščena okoli 600. mesta, kar potrjuje izjavo, da se slovenska univerza ne nahaja visoko na svetovnih lestvicah. Točneje, zaseda med 581. in 590. mestom, kar pomeni, da se je na lestvici uvrstila med 500 in 600 najboljših. To lahko nakazuje na razlike v merilih, ki se uporabljajo pri ocenjevanju univerz. QS lestvica ocenjuje univerze na podlagi kriterijev, kot so akademski ugled, raziskovalni dosežki, razmerje med študenti in profesorji ter mednarodna prepoznavnost.
Na vrhu lestvic univerz prevladujejo ameriške univerze, kot so Harvard, Stanford in MIT, ki se redno uvrščajo med najboljših deset na svetu. Uvrstitve temeljijo na obsežnih raziskovalnih programih, vrhunski infrastrukturi in visoki stopnji internacionalizacije. Kljub temu Maruša Bradač trdi, da slovenski študenti obvladajo bolj praktične spretnosti in se bolje znajdejo v kritičnem mišljenju, kar naj bi bila ena izmed ključnih prednosti slovenskega visokega šolstva.
Kritike in pohvale slovenskim univerzam
Bradačeva izpostavlja, da slovensko izobraževanje daje večji poudarek na kritično mišljenje in uporabo znanja v praksi, medtem ko ameriške univerze pogosto zahtevajo obsežno teoretično znanje. To je povzročilo burne odzive, saj mnogi menijo, da slovenske univerze zaradi omejenih sredstev ne morejo konkurirati ameriškim pri zagotavljanju vrhunske raziskovalne infrastrukture.
“Če slovenski študenti res izstopajo v kritičnem mišljenju, zakaj potem slovenske univerze na svetovnih lestvicah zaostajajo za številnimi manjšimi evropskimi univerzami?” se je vprašal eden izmed uporabnikov na Twitterju.
Vendar pa so bile pohvale za slovenske študente tudi prisotne. Nekateri poudarjajo, da manjši proračuni spodbujajo študente, da se naučijo bolje uporabljati omejene vire in razvijajo inovativne rešitve, kar je prav tako pomembno za uspeh.
Potrebne izboljšave in prihodnost visokega šolstva v Sloveniji
Bradačeva meni, da bi Slovenija morala še naprej vlagati v izboljšanje raziskovalne infrastrukture, povečanje mednarodnega sodelovanja in modernizacijo študijskih programov, če želi konkurirati najboljšim univerzam.
Odzivi na izjavo kažejo, da je treba narediti korak naprej k iskanju rešitev za boljše financiranje in večje priznanje slovenskih univerz v svetu. Kot navaja RTV Slovenija, bi to lahko pomenilo bolj premišljeno dodeljevanje sredstev in privabljanje tujih strokovnjakov, ki bi okrepili kakovost izobraževanja.
Čeprav izjave o višji ravni slovenskih študentov vzbujajo zanimanje, je potrebno upoštevati objektivne dejavnike, kot so proračuni in infrastruktura, ki vplivajo na kakovost izobraževanja. Pomembno je, da se takšne izjave podkrepijo z dejstvi in ne le s subjektivnimi ocenami.
Vir: www, IG
Napisal: N. Z.
Trump med političnim shodom prižgal glasbo in 40 minut ‘plesal’ (video)
Donald Trump, nekdanji predsednik ZDA in aktualni republikanski kandidat za predsedniške volitve 2024, je na nedavnem shodu v Oaksu, blizu Filadelfije v Pensilvaniji, presenetil s svojo nekoliko nenavadno potezo. Namesto tradicionalnega govora in političnih razprav je dogodek spremenil v pravo glasbeno zabavo, kjer se je na odru gibal ob ritmih svojih najljubših pesmi, kar je vzbudilo različne odzive tako med podporniki kot kritiki.
Nenavadni trenutki med shodom
Dogodek, ki se je sprva začel kot tipičen politični shod, je hitro dobil nepričakovan preobrat, ko sta dva udeleženca zaradi vročine omedlela. Trump je hitro ukazal, da prižgejo klimatsko napravo, a ko je moderatorka dogodka, guvernerka Južne Dakote Kristi Noem, šaljivo pripomnila, da si zaradi visoke inflacije verjetno ne morejo privoščiti hlajenja, se je Trump odločil, da bo spremenil vzdušje. “Ne postavljajmo več vprašanj. Samo poslušajmo glasbo,” je dejal in sprožil predvajanje devetih pesmi, med katerimi so bile skladbe, ki jih pogosto uporablja na svojih shodih, kot so “It’s A Man’s Man’s Man’s World” od Jamesa Browna, “YMCA” od Village People, in celo operna izvedba Ave Maria s strani Luciana Pavarottija.
Med predvajanjem glasbe je Trump stal na odru in se zibal ob ritmih, kar je množica sprejela z navdušenjem. Številni udeleženci so peli in ploskali, Trump pa je še naprej bodril množico. “Kaj se dogaja, nihče ni zapustil shoda in šel domov. Ali še nadaljujemo? Želite več glasbe?”, je šaljivo vprašal.
Kritike in odzivi
Čeprav so bili številni udeleženci navdušeni nad sproščenim vzdušjem, je dogodek naletel na ostre kritike opozicije. Podpredsednica ZDA in demokratska kandidatka Kamala Harris je na družbenih omrežjih izrazila dvom o Trumpovem stanju, zapisala je: “Upam, da je s Trumpom vse v redu,” ob tem pa objavila video njegovega plesnega nastopa. Kritiki so dogodek označili kot “bizaren celo za Trumpove standarde”, medtem ko so nekateri opozorili na neprimernost takšnega obnašanja sredi predsedniške kampanje.
Poleg političnih kritik so se na dogodek odzvali tudi nekateri glasbeniki, katerih glasba je bila uporabljena brez njihovega dovoljenja. Med njimi je bil tudi Rufus Wainwright, ki je na Instagramu izrazil ogorčenje, ker je Trump na shodu predvajal njegovo priredbo pesmi “Hallelujah” Leonarda Cohena. “Bil sem počaščen, da sem bil povezan s to odo strpnosti. Videti Trumpa in njegove privržence, kako so izkoristili to pesem, je bilo bogokletno,” je zapisal Wainwright.
To ni prvič, da se glasbeniki ne strinjajo z uporabo svoje glasbe na Trumpovih dogodkih. Tudi izvajalci, kot so Neil Young, Bruce Springsteen, Celine Dion in Abba, so v preteklosti že zahtevali, da se njihove pesmi ne uporabljajo v političnih namenih, kar je sprožilo pravne postopke.
Trumpova kampanja in pritegovanje množic
Čeprav je bil Trumpov plesni dogodek deležen kritik, je jasno, da zna ustvariti vzdušje in pritegniti pozornost množic. Njegovi podporniki ga pogosto označujejo kot edinstvenega in karizmatičnega voditelja, ki presega tradicionalne politične pristope. Glasba in zabava sta očitno del njegove taktike za vzbujanje pozitivne energije med volivci, kar mu omogoča, da ostane v središču pozornosti tudi sredi politično napetega obdobja.
Na koncu shoda je Trump še enkrat poudaril svojo bližino do volivcev: “Tista dva, ki sta omedlela, sta prava domoljuba. Zaradi njiju smo imeli odlično glasbo,” se je pošalil.
Trumpov shod v Pensilvaniji ni bil le politični dogodek, ampak prava glasbena predstava, ki je povzročila mešane odzive. Čeprav je s svojo karizmo in glasbo navdušil svoje podpornike, pa so se pojavile tudi ostre kritike, tako politične kot umetniške. Njegov nenavaden pristop k kampanji je še enkrat dokazal, da ostaja osrednja osebnost ameriške politike, ne glede na kontroverznosti, ki ga spremljajo.
Napisal: E. K.
Vir: X
Deli
Facebook
X
WhatsApp
Viber
E-pošta
Kopiraj
Nastavitve zasebnosti na Nadlani.si
Na Nadlani.si se trudimo zagotoviti, da je vaša izkušnja obiska naše spletne strani čim bolj prilagojena vašim osebnim interesom in potrebam. Na podlagi vaše aktivnosti na naši platformi skrbno prilagajamo prikaz člankov in oglasov, ki bi vas utegnili zanimati – to počnemo s pomočjo analize vašega vedenja, da lahko ne le izboljšamo trenutno izkušnjo, ampak tudi razvijamo nove, inovativne funkcionalnosti, ki bodo še bolj ustrezale vaši uporabi. Pri tem uporabljamo piškotke in druge tehnologije sledenja, ki lahko vključujejo tudi obdelavo osebnih podatkov.
Če izberete možnost "Sprejmi vse", soglašate, da na vašo napravo shranimo piškotke z naše strani in strani naših partnerjev – med njimi so, denimo, iskalniki in družbena omrežja. Ta tehnologija nam omogoča dostop do določene vsebine na vaši napravi ter obdelavo osebnih podatkov za namene, kot so profiliranje, tržne analize ali priprava statističnih pregledov. Seveda imate možnost prilagoditi nastavitve – v razdelku "Uredi nastavitve" lahko natančno določite, katere vrste piškotkov želite omogočiti. Če izberete "Sprejmi samo nujne", bomo uporabili izključno piškotke, ki so ključni za delovanje spletne strani.
Vaše podatke skrbno upravlja podjetje Magma Media d.o.o. v sodelovanju z izbranimi partnerji, pri čemer so naši cilji jasni: izboljšati uporabniško izkušnjo, zagotoviti prikaz relevantnih vsebin in prilagojenih oglasov, hkrati pa izvajati meritve učinkovitosti oglaševanja in optimizirati naše storitve. Vaše soglasje je popolnoma prostovoljno – to pomeni, da ga lahko kadarkoli prekličete ali ponovno nastavite. Preklic soglasja ne vpliva na obdelavo podatkov, ki je bila izvedena pred preklicem.
Za podrobnejše informacije o obdelavi vaših podatkov, naših partnerjih in njihovih praksah vas vabimo, da obiščete ustrezni razdelek na naši strani (Splošni pogoji), kjer boste našli vse potrebne podrobnosti. Vaša zasebnost je za nas pomembna, zato si prizadevamo, da imate popoln nadzor nad tem, kako se vaši podatki uporabljajo.
Sprejmi vse
Sprejmi zgolj nujne
Uredi nastavitve
Na portalu Nadlani.si vaše nastavitve zasebnosti niso zgolj tehničen detajl – povezane so z iskalnikom in napravo, ki ju uporabljate v trenutku obiska. Če si ustvarite uporabniški račun, se te nastavitve samodejno shranijo in vam zagotavljajo poenoteno izkušnjo pri vsakem prijavljenem obisku, kar pomeni manj skrbi in več prilagojenih vsebin.
Nepogrešljivi tehnični piškotki
Ni mogoče izključiti.
Brez teh piškotkov preprosto ne bi šlo. So tihi, a ključni pomočniki, ki skrbijo za nemoteno delovanje spletnega mesta in njegovih osnovnih funkcionalnosti. Mednje sodijo piškotki za zagotavljanje tehnične varnosti, shranjevanje vaših priljubljenih nastavitev (kot so izbrane strani ali podatki za prijavo) in tisti, ki uravnavajo obremenitev strežnikov ter zagotavljajo stabilno komunikacijo. Poleg tega omogočajo omejitev števila prikazanih oglasov, s čimer ohranjajo uporabniško izkušnjo pregledno, ter služijo za izvajanje A/B testiranj, ki so nepogrešljiva pri uvajanju izboljšav.
Piškotki za analizo in optimizacijo
Analitični piškotki so naši zvesti zavezniki pri spremljanju statistike – koliko obiskovalcev pride na našo stran, katere vsebine jih najbolj pritegnejo, koliko časa preživijo na posameznih straneh in podobno. Ti podatki nam omogočajo, da nadgradimo našo spletno stran, ji dodamo več uporabnosti in razvijemo nove funkcionalnosti, ki so prilagojene prav vam. Ko se odločite, da omogočite te piškotke, nam dejansko pomagate razumeti, kako uporabljate portal – in tako omogočite, da je vaša izkušnja bolj prijetna in smiselna.
Personalizacija vsebine na podlagi vaših zanimanj
Vsebina, ki jo vidite na naši strani, ni naključna – temelji na vaših prejšnjih obiskih, ogledih izdelkov ali člankov. Na ta način poskrbimo, da so prikazane vsebine relevantne, zanimive in pisane na kožo prav vašim interesom.
Oglaševanje in družbenomedijski piškotki
Oglaševalni piškotki in piškotki, povezani z družbenimi omrežji, igrajo ključno vlogo pri zagotavljanju prilagojenih oglasov na spletnih mestih tretjih oseb. Gre za datoteke, ki omogočajo, da so oglasi prilagojeni vašim interesom – na primer na podlagi prebranih novic ali že ogledanih oglasov. Poleg tega pomagajo pri merjenju učinkovitosti naših oglaševalskih akcij. Če se odločite, da te piškotke zavrnete, oglasi sicer ne bodo izginili, a bodo manj prilagojeni vašim željam in morda za vas ne bodo tako zanimivi.