Najbogatejši Slovenci 2024: Kdo so in kako jim je uspelo?
Ko pogledamo na letošnjo lestvico najbogatejših Slovencev, se ne moremo znebiti vtisa, da so nekateri med njimi kot moderni alkimisti – karkoli se dotaknejo, se spremeni v zlato, medtem ko drugi kljub izjemnemu izhodišču delujejo, kot da se jim pesek vztrajno izmika skozi prste. Stoterica najbogatejših Slovencev je letos skupaj nabrala kar 9,97 milijarde evrov premoženja – rekordna številka, ki se je povečala za 14 % v enem samem letu. Ampak, ali je zares vse tako rožnato?
Loginova: Pripoved o tehnološki sanji, ki ne pojenja
Na samem vrhu lestvice, z enakim premoženjem in malce skrivnostnim nasmeškom, ponovno kraljujeta Iza Sia in Samo Login. Njuno premoženje, zdaj ocenjeno na 414 milijonov evrov, je zaradi prilagoditve kupnine za inflacijo zraslo za 20 %. Njuna zgodba je znana, a vedno fascinantna – ustanovitelja podjetja Outfit7, ki je zaslovelo z aplikacijo Talking Tom, sta dokaz, da se lahko iz majhnega slovenskega okolja rodi globalna tehnološka senzacija. A kaj to pomeni za širšo skupnost? Medtem ko sta se umaknila iz neposrednega upravljanja premoženja, si ne moremo kaj, da ne bi pomislili – bi lahko naredila še več za domače podjetništvo? Ali pa bo njuno bogastvo ostalo zgolj simbol individualnega uspeha?
Jure Knez in zakonca Južna: Vzpon inovativnih
S tretjega mesta nas s svojo zgodbo navdihuje Jure Knez, ki ga marsikdo pozna kot vizionarja Dewesofta – podjetja, specializiranega za merilno tehnologijo, ki osvaja svet. Njegovo premoženje je poskočilo za 48 %, kar je pravzaprav osupljivo. Toda tu se poraja zanimivo vprašanje: koliko je v tem trenutnem uspehu resnične trajnosti? Bo Dewesoft, ki sloni na visokotehnoloških inovacijah, kos globalnim tehnološkim premikom ali morebitni ekonomski ohladitvi?
Na četrtem mestu sta zakonca Južna, ki sta s svojim podjetjem Perspektiva naredila osupljiv preskok. Njuna sposobnost ustvarjanja dolgoročnih naložb je postala legenda – toda, ali se morda skriva še kaj za to fasado vzornega investitorstva? Nekateri poznavalci trdijo, da sta Južna mojstra strateške previdnosti, a njun meteorski vzpon je hkrati pokazatelj, kako dinamično je lahko slovensko podjetniško okolje, ko se karte obrnejo prav.
Uspehi in spodrsljaji: Šešok, Lah in drugi
Ni vse zlato, kar se sveti. Na primer, družina Lah, ki je lansko leto dominirala lestvico, je letos padla na šesto mesto zaradi 15-odstotnega upada premoženja. Vzrok? Steklarna Hrastnik, ki je sicer dolgo simbolizirala slovensko proizvodno vztrajnost, se spopada z resnimi izzivi na trgu. Lahova družina se še vedno ponaša s 326 milijoni evrov, a se zdi, da mora najti svež veter, če želi ostati med vodilnimi.
Po drugi strani pa je Igor Akrapovič, ki je zrasel na 253 milijonov evrov, eden tistih, ki razume, kako je nišna specializacija lahko prednost. Njegovi izpušni sistemi so postali svetovna zgodba o uspehu – kdo bi si mislil, da bo podjetje, ki je začelo z obrtniško delavnico, danes ena najbolj cenjenih blagovnih znamk v motošportu?
Novi obrazi, nove zgodbe
Letos nas je presenetil tudi Luka Dončić, ki je s svojimi športnimi dosežki in donosnimi sponzorskimi pogodbami postal redni član slovenskega kluba milijonarjev. Njegov uspeh je popolnoma drugačen – izven poslovnega sveta, na globalnih športnih arenah. Čeprav bi mnogi dejali, da športniki težko ohranijo stabilnost premoženja na dolgi rok, se zdi, da Luka gradi imperij s premišljenim pristopom.
Ali lestvica pove vse?
V tej lestvici so številke fascinantne, a ostaja vprašanje: koliko od teh milijonov dejansko vpliva na širšo slovensko družbo? Razen nekaj izjem (kot je Pipistrel, ki inovira v trajnostni mobilnosti), bi lahko marsikdo argumentiral, da večina tega premoženja ostaja v obliki pasivnih naložb ali se širi na globalne trge, brez prave koristi za slovensko gospodarstvo.
Celotno lestvico si lahko pogledate tukaj.
Napisal: E. K.
Vir: Finance.si