Novoletno druženje na pravosodju množično bojkotirano – vse je šlo narobe …
LJUBLJANA – Na Ministrstvu za pravosodje se je odpoved prednovoletnega druženja sprevrgla v simbol globljih težav – nezadovoljstvo, frustracije in morda celo tihi upor. Dogodek, ki bi moral biti priložnost za kolektivno druženje in neformalno krepitev medosebnih odnosov, je bil zaradi “nezadostnega zanimanja” odpovedan, a zaposleni opozarjajo, da se za to razlago skriva veliko več. Menda gre za simbolni odraz nezaupanja do vodstva, ki ga po njihovem mnenju zaznamujejo šikaniranje, poniževanje in pomanjkanje dialoga.
Druženje, ki ga ni bilo – kje tiči resnična težava?
Prednovoletna srečanja so za marsikoga priložnost, da za trenutek odloži uradne maske in v kolektivu občuti nekaj sproščenosti – včasih ob kozarcu kuhanega vina, včasih ob pretenciozno aranžiranih kanapejih. A tokrat na Ministrstvu za pravosodje ni bilo ne vina, ne kanapejev, temveč je ostal zgolj grenak priokus. Zaposleni so v javnem pismu ministrici Andreji Katič sporočili, da razlog za odpoved druženja ni pomanjkanje zanimanja, ampak pomanjkanje občutka pripadnosti, ki ga povzroča trenutni način vodenja. “Neprimerno in nedopustno vedenje, šikaniranje, poniževanje ter pogosti verbalni izpadi” – tako so med drugim opisali svoje doživljanje delovnega okolja.
Kaj bi torej moral pomeniti dogodek, ki ga ni bilo? Je odpoved srečanja zgolj administrativni detajl, ki bi ga lahko hitro pozabili, ali pa gre za del širšega problema, ki bi moral alarmirati tudi tiste, ki o dogajanju sicer ne razmišljajo? Čeprav ministrica trdi, da “ministrstvo intenzivno dela na pripravi zahtevnih zakonodajnih aktov, kar lahko obremeni medsebojne odnose,” zaposleni očitno menijo, da so razlogi veliko bolj osebni. Poroča Žurnal24.
Pravosodje kot ogledalo javnega sektorja?
Odpoved dogodka na pravosodju ponuja zanimivo izhodišče za analizo stanja v javnem sektorju na splošno. Slovenska javna uprava se že dolgo sooča z izzivi, kot so preobremenjenost, pomanjkanje kadrov, birokratska togost in občutek, da so zaposleni pogosto le “številke v tabeli”. Dogodki, kot je ta, so na prvi pogled majhni, a so simptom širših, globljih težav. Konec koncev, če zaposleni na enem najpomembnejših ministrstev v državi odkrito govorijo o šikaniranju in verbalnih izpadih, kaj to pove o delovnem okolju v javni upravi nasploh?
Podobni konflikti so se v preteklosti že pojavljali, vendar se redko končajo z jasnimi rešitvami. Nezadovoljstvo se pogosto kopiči, dokler ne doseže točke, ko zaposleni glasno izrazijo svoje stališče. In ko so napovedali možnost protesta pred stavbo ministrstva, je to več kot le simboličen korak. Gre za sporočilo, da tiho nezadovoljstvo ne bo več sprejemljivo.
Ministrica na preizkušnji: bo našla pravi odgovor?
Ministrica Andreja Katič je sicer poudarila, da so odnosi med strokovnimi sodelavci in pravosodnimi deležniki “zelo dobri”. A obtožbe zaposlenih, ki so naslovljene neposredno nanjo, mečejo senco na to izjavo.
Na drugi strani se seveda postavlja vprašanje, ali je kritika zaposlenih povsem objektivna ali gre za specifične notranje konflikte, ki jih ministrica morda ne obvlada, a jih tudi ni povzročila. Ne glede na to, kdo ima prav, je jasno, da bi bil transparenten in iskren dialog ključnega pomena za izboljšanje razmer.
Posledice za javnost in pravosodje
Vpliv takšnih konfliktov presega zgolj notranje delovanje ministrstva. Pravosodje je ena od temeljnih vej oblasti, od katere se pričakuje učinkovito in nepristransko delovanje. Če zaposleni v tej instituciji niso zadovoljni in če to nezadovoljstvo vpliva na njihovo delo, se vprašanje učinkovitosti pravosodja neposredno dotakne vseh državljanov.
Dogodek odpovedi druženja morda na prvi pogled deluje trivialno, a je v resnici simptom sistemskih problemov. Če se ti problemi ne naslovijo, bo zaupanje javnosti v delovanje pravosodja in širše javne uprave še naprej upadalo. In to je nekaj, kar si Slovenija ne more privoščiti – niti politično, niti družbeno.
Napisal: N. Z.
Vir: Žurnal24, Pomurske novice, www