Bi se vi tudi odjavili od plačila RTV prispevka? Tu je obrazec
LJUBLJANA – “Ali lahko v sodobni demokratični družbi izbiram, kam gre moj denar?” – vprašanje, ki buri duhove, ko gre za obvezni RTV prispevek.
Zakonodaja, ki zahteva plačilo prispevka za RTV Slovenija, odpira mnoga vprašanja – pravna, moralna, celo eksistencialna. Je to res pravičen sistem v dobi, ko televizor ni več simbol informacij, ampak nostalgija?
Prispevek ali “prispevek”?
RTV Slovenija, kot institucija z dolgoletno tradicijo, se financira iz obveznega prispevka, ki ga morajo plačevati vsa gospodinjstva z električnim priključkom. Ta sistem je nekakšen medijski ekvivalent “enotnega davka”: če imaš elektriko, imaš tudi “privilegij”, da prispevaš k nacionalnemu mediju.
Za povprečnega državljana – tistega, ki se vsak mesec trudi uravnotežiti svoje račune, se takšna obveznost zdi zastarela, celo prisilna. To vprašanje je sprožilo na tisoče debat, zapisov in komentarjev na družbenih omrežjih. Eden od njih pravi: »Če RTV Slovenija potrebuje moj denar, naj me najprej prepričajo, da ga zaslužijo.«
Na spletu kroži anketa, kjer lahko glasujete, če bi se želeli odjaviti:
V času pisanja tega članka je 86,8 % glasujočih izbralo možnost, da bi se želeli odjaviti, proti pa je bilo 18,2 % vprašanih.
Odjava? Dobrodošli v birokratski labirint
Odgovor na vprašanje, ali se lahko odjavite od RTV prispevka, je preprost – v teoriji da, v praksi pa … uspe redkim. Slovenska zakonodaja zahteva, da vsak gospodinjski odjemalec elektrike plačuje ta prispevek, razen če dokaže, da ne poseduje niti enega samega aparata, ki bi lahko sprejemal RTV signal. Tukaj se začne zaplet – dokazovanje.
Odjaviti se pomeni izpolniti obrazec, priložiti dokazila, morda celo dopustiti, da inšpektorji pokukajo v vaše domove. Da, prav ste prebrali – če želite dokazati, da ne gledate televizije, bo nekdo verjetno pregledal vaš dnevni prostor. Koliko ljudi se torej sploh spopade s tem procesom? Številke so nizke. Poroča Delo, da le peščica gospodinjstev izpolnjuje pogoje za odjavo, večina pa preprosto nima volje ali časa za boj z mlini na veter.
Zakaj moramo plačevati?
Ko se vprašamo, zakaj je obvezni RTV prispevek sploh uveden, se odgovor skriva v dveh besedah: javno dobro. Zagovorniki prispevka pogosto poudarjajo, da RTV Slovenija ustvarja vsebine, ki jih komercialni mediji preprosto ne bi – od kulturnih oddaj in izobraževalnih programov do prenosov državnih proslav in lokalnih novic. To so vsebine, ki jih sicer morda ne bi gledali pogosto, a so pomembne za delovanje demokracije.
Kljub temu pa kritiki menijo, da je takšna argumentacija nesmiselna.
“Vstajenje nevladnikov” in politične razsežnosti
Debata o RTV prispevku ni samo finančna, temveč tudi politična. Zdi se, da ta tema vedno znova polarizira javnost. Zagovorniki vidijo javne medije kot zaščito pred manipulacijo kapitala in komercialnih interesov, medtem ko nasprotniki opozarjajo, da je RTV pogosto politično pristranska in neučinkovita. Objava na družbenih omrežjih, ki jo je delil Matej Rigelnik, je s svojo cinično izjavo o »vstaji nevladnikov« sprožila val odzivov. Komentarji segajo od podpore do ostrih kritik – nekateri se strinjajo, da so nevladne organizacije in javni mediji preveč povezani, drugi pa to vidijo kot napad na neodvisnost medijev.
Možnosti spremembe: Iluzija ali realnost?
Medtem ko mnogi zagovarjajo prehod na prostovoljno financiranje RTV, ostaja vprašanje: Ali bi to dejansko delovalo? V državah, kjer so eksperimentirali s prostovoljnim prispevkom, se je financiranje javnih medijev drastično zmanjšalo. Rezultat? Manj vsebin, manj novinarjev, manj raznolikosti. Ali si to želimo?
Hkrati pa prostovoljno plačevanje ne bi rešilo ključnega vprašanja – kako ohraniti neodvisnost medijev. Brez stabilnega financiranja bi RTV morda postala še bolj odvisna od političnih interesov, donatorjev ali celo oglaševalcev. Je to res boljša alternativa? Nekateri pravijo, da je, drugi opozarjajo, da bi to bil začetek konca kakovostnega novinarstva.
In kaj zdaj?
Če ste se kdaj vprašali, zakaj ne morete preprosto prenehati plačevati RTV prispevka, je odgovor preprost – ker trenutno živimo v sistemu, ki to zahteva. Spremembe so možne, a zahtevajo politično voljo in družbeni konsenz. Do takrat pa bomo verjetno še naprej gledali na račun za elektriko in se spraševali: “Ali je to res cena demokracije?”
Napisal: N. Z.
Vir: www, X
Takšna je plača Miše Molk in toliko milijonov davkoplačevalskega denarja je šlo za plače zaposlenim na RTV …
Več kot 60 % delavcev prejema nižjo plačo od povprečne, vlada pa še vedno brez rešitev?
LJUBLJANA – Kje je dostojno delo za mlade?
Ob svetovnem dnevu dostojnega dela, 7. oktobra, je Sindikat Mladi plus izdal pomembno izjavo, ki je opozorila na zaskrbljujoče stanje mladih delavcev v Sloveniji. Kljub trenutni visoki stopnji zaposlenosti v državi, večina mladih opravlja delo, ki ne izpolnjuje osnovnih kriterijev dostojnega dela, kot jih definira Mednarodna organizacija dela. Sindikat je izpostavil, da se mladi soočajo z izjemno prekarizacijo, kar vodi v dolgotrajno negotovost in pomanjkanje socialne varnosti.
Prekarne oblike dela so postale norma
Več kot 60 % slovenskih delavcev prejema nižjo plačo od povprečne, kar močno vpliva na kakovost njihovega življenja in dolgoročno načrtovanje. Pri mladih je situacija še slabša – raziskave kažejo, da se kar 73,7 % mladih ob prvi zaposlitvi sooči s pogodbo za določen čas. Le majhen delež mladih ima dostop do redne zaposlitve za nedoločen čas, ki bi jim omogočila stabilnost in boljše pogoje za življenje. Mnogi se zato soočajo s kršitvami delovnih pravic, neizplačevanjem honorarjev in neupoštevanjem pravice do počitka, kar dodatno otežuje že tako zahtevne pogoje za delo, poroča Sindikat Mladi plus.
Kako prekarne oblike zaposlitve vplivajo na mlade?
Prekarne zaposlitve ne vplivajo le na ekonomski status mladih, temveč tudi na njihovo duševno zdravje in splošno kakovost življenja. Mnogi mladi zaradi negotovih pogojev ne morejo načrtovati prihodnosti, odlagajo osamosvojitev in težko oblikujejo dolgoročne življenjske cilje. To je izjemno zaskrbljujoče, saj mladi vstopajo v odraslo dobo brez občutka varnosti, ki bi jim omogočil osebni razvoj in stabilnost, opozarja Sindikat Mladi plus.
Brez ukrepanja vlade rešitev ni na vidiku
Kljub obljubam vlade pred volitvami, da se bodo lotili sistemskega reševanja prekarnosti, po več kot dveh letih še vedno ni videti konkretnih rešitev. Lani marca je Sindikat Mladi plus skupaj z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Državnim svetom organiziral konferenco proti prekarnosti, kjer so sprejeli deklaracijo, ki bi morala služiti kot izhodišče za pripravo nacionalne strategije proti prekarnosti. Vendar, kljub temu, da so obljubili sprejem strategije do konca leta 2023, se še vedno ni nič premaknilo.
Izjemno visok delež mladih v prekarnih zaposlitvah
Po podatkih Statističnega urada RS je kar 73,7 % mladih ob prvi zaposlitvi podpisalo pogodbo za določen čas, 5,1 % pa se je odločilo za samozaposlitev, kar pomeni, da se le majhen del mladih lahko zanese na stabilno zaposlitev za nedoločen čas. Sindikat opozarja tudi na nesprejemljivo kršenje delavskih pravic, vključno z neizplačevanjem regresa, kršenjem pravice do odmora in počitka ter nadlegovanjem na delovnem mestu.
Prekarno delo ogroža socialne sisteme
Razširjenost prekarnih oblik dela pa ne vpliva samo na mlade delavce, ampak tudi na celoten sistem socialne varnosti v državi. Manj prispevkov v zdravstveno blagajno, pokojninski sklad in sistem socialnega varstva slabša že tako obremenjene državne sisteme, kar bo imelo dolgoročne posledice na vse državljane.
Poziv k ukrepanju
Sindikat Mladi plus ob tem ponovno poziva vlado in odločevalce, da resno pristopijo k reševanju problema prekarnosti in začnejo izvajati konkretne ukrepe. Prekarno delo ne sme postati pravilo, ampak izjema, saj mladi potrebujejo dostojne pogoje za delo in življenje. Vlada mora uresničiti obljube in sprejeti strategijo, ki bo pomagala mladim iz negotovosti ter jim omogočila svetlo prihodnost, so poudarili v sindikatu.
Šokantni rezultati ankete o študentskem delu
Sindikat Mladi plus je med 12. avgustom in 1. septembrom 2024 izvedel obsežno anketo o pogojih študentskega dela, v kateri je sodelovalo 380 mladih, starih od 15 do 29 let. Rezultati so pokazali, da se mladi soočajo z resnimi kršitvami delavskih pravic in dolgotrajnimi posledicami zaradi negotovih oblik zaposlitve.
- Spolna in starostna struktura sodelujočih: Anketo je rešilo 67 % žensk, medtem ko je bilo 29 % moških in 4 % neopredeljenih. Največja skupina anketirancev je bila stara 21 let, sledili so mladi, stari 20 in 23 let. Tri četrtine sodelujočih se izobražuje v Ljubljani, kar kaže na pomembno vlogo glavnega mesta kot izobraževalnega središča.
- Zakaj študentje delajo? Eden izmed najbolj presenetljivih rezultatov je, da 83 % mladih študentsko delo opravlja zato, da si z zaslužkom privošči počitnice ali financira hobije, medtem ko 46 % zasluži za plačilo najemnine in stroškov bivanja. Skoraj 40 % mladih opravlja delo zaradi pridobivanja izkušenj, kar kaže na njihovo željo po osebnem razvoju, vendar v okviru pogosto negotovih pogojev.
- Uvajanje brez plačila – resničnost za mnoge: 45 % anketiranih je imelo uvajanje pred začetkom dela, kar naj bi bila standardna praksa, a šokantno je, da kar 34,7 % teh študentov za uvajalno delo ni prejelo plačila. Takšna praksa je zaskrbljujoča in krši pravico do dostojnega plačila za delo.
- Zaskrbljujoče število ur dela: Še bolj zaskrbljujoč je podatek, da 10 % študentov dela več kot 40 ur tedensko, kar presega standardne delovne pogoje in močno vpliva na njihovo študijsko uspešnost in zdravje. Skoraj tretjina študentov dela med 21 in 30 ur tedensko, kar kaže na visoko obremenitev mladih, ki se spopadajo z usklajevanjem dela in študija.
- Neplačevanje v roku: Anketa je razkrila, da dobra tretjina mladih plačilo za opravljeno delo ne prejema v predpisanem roku, kar še dodatno poglablja njihovo negotovost. Poleg tega 11 % študentov trdi, da ne prejmejo plačila po dogovorjeni urni postavki, kar je še ena v vrsti resnih kršitev.
- Kršitev pravice do odmora in dolge izmene: Čeprav 82 % anketiranih pravi, da lahko izkoristijo pravico do odmora, 18 % mladih nima te osnovne pravice, kar močno vpliva na njihovo zdravje in produktivnost. Poleg tega je 36 % vprašanih že delalo več kot 10 ur skupaj, kar je izjemno utrujajoče in krši pravico do počitka.
- Nevarni dodatni dogovori: 27 % študentov je z delodajalci podpisalo dodatne pogodbe, vključno z dogovori o odgovornosti za škodo ali konkurenčnimi klavzulami, kar kaže na zlorabo položaja delodajalcev.
Več kot 60 % delavcev prejema nižjo plačo od povprečne, vlada pa še vedno brez rešitev? 11
Več kot 60 % delavcev prejema nižjo plačo od povprečne, vlada pa še vedno brez rešitev? 12
Več kot 60 % delavcev prejema nižjo plačo od povprečne, vlada pa še vedno brez rešitev? 9
Več kot 60 % delavcev prejema nižjo plačo od povprečne, vlada pa še vedno brez rešitev? 11
Več kot 60 % delavcev prejema nižjo plačo od povprečne, vlada pa še vedno brez rešitev? 10
Več kot 60 % delavcev prejema nižjo plačo od povprečne, vlada pa še vedno brez rešitev? 8
Več kot 60 % delavcev prejema nižjo plačo od povprečne, vlada pa še vedno brez rešitev? 7
Več kot 60 % delavcev prejema nižjo plačo od povprečne, vlada pa še vedno brez rešitev? 6
Več kot 60 % delavcev prejema nižjo plačo od povprečne, vlada pa še vedno brez rešitev? 5
Več kot 60 % delavcev prejema nižjo plačo od povprečne, vlada pa še vedno brez rešitev? 4
Več kot 60 % delavcev prejema nižjo plačo od povprečne, vlada pa še vedno brez rešitev? 3
Več kot 60 % delavcev prejema nižjo plačo od povprečne, vlada pa še vedno brez rešitev? 2
Več kot 60 % delavcev prejema nižjo plačo od povprečne, vlada pa še vedno brez rešitev? 1
Več kot 60 % delavcev prejema nižjo plačo od povprečne, vlada pa še vedno brez rešitev?
Anketa jasno izpostavlja zaskrbljujoče razmere, v katerih se znajdejo mladi delavci, in kliče po nujnih spremembah v zakonodaji, ki bi študentom omogočila varnejše in bolj dostojne pogoje za delo. Vir: Sindikat Mladi plus
Napisal: N. Z.
