Novice Show Life & Style Sci-Tech Šport Viral Piši na dlan

Prirejanje predvolilnih anket? Tu je pregled napak in domnev o manipulaciji

Ob preteklih ameriških predsedniških volitvah so predvolilne ankete ponovno pod drobnogledom, saj je javnost vse bolj skeptična glede njihove točnosti. V preteklosti so se ankete že večkrat izkazale za zgrešene in, po mnenju nekaterih analitikov, celo manipulativne. Verjetno pa gre pogosto zgolj za napake. Vseeno pa ko ankete napovedujejo enega zmagovalca, rezultati pa pokažejo povsem drugačno sliko, se pojavi vprašanje, ali so te napovedi res zgolj napačne ali pa namenoma ustvarjajo napačne percepcije o političnem razpoloženju.

Primeri napačnih napovedi v Sloveniji

  • Državnozborske volitve 2011: Na slovenskih parlamentarnih volitvah leta 2011 so ankete napovedovale, da bo zmagovalec stranka SDS pod vodstvom Janeza Janše. Še dan pred volitvami so večji mediji, kot je Delo, poročali, da ima SDS prednost pred drugimi strankami. Vendar je presenetljivo zmagala Pozitivna Slovenija pod vodstvom Zorana Jankovića, kar je bil šok tako za volivce kot za anketne agencije. Analitiki so kasneje priznali, da so ankete premalo upoštevale mestne volivce, predvsem v Ljubljani, kjer je imel Janković veliko podporo.
  • Referendum o družinskem zakoniku (2012): Pred referendumom o družinskem zakoniku so ankete napovedovale, da bo zakon sprejet, saj naj bi imeli podporniki zakona rahlo prednost. Rezultat je bil ravno nasproten – zakon je bil zavrnjen s precejšnjo večino. Analitiki so pozneje pojasnili, da je šlo za vprašanje, ki je razdelilo slovensko družbo, in da ankete niso zajele konservativnega dela prebivalstva, ki je bil proti zakonu. Mediji, kot je MMC RTV Slovenija, so pozneje analizirali, da je bila napaka v napovedih posledica tega, da so ankete podcenile motivacijo volivcev na desni strani političnega spektra.
  • Predsedniške volitve 2017: V Sloveniji so ankete pred predsedniškimi volitvami leta 2017 kazale, da bo Borut Pahor gladko osvojil nov mandat že v prvem krogu. Čeprav je Pahor dejansko zmagal, je šlo za precej tesnejši izid, saj je moral v drugi krog z Marjanom Šarcem, kar je presenetilo mnoge. Ankete so premalo upoštevale podporo Šarcu, ki je v času kampanje hitro pridobival na priljubljenosti. Po volitvah je Večer opozoril, da so ankete napačno predvidele rezultat, ker niso spremljale zadnjih premikov v javnem mnenju dovolj natančno.

Primeri iz preteklosti v svetu

  • Leto 2016: Hillary Clinton proti Donaldu Trumpu – Leta 2016 so skoraj vse večje ameriške ankete napovedovale zanesljivo zmago Hillary Clinton. New York Times je na primer Clintonovi pripisoval več kot 85-odstotno možnost za zmago na volitvah. Rezultati volitev pa so bili presenetljivi, saj je Trump zmagal in osvojil ključno večino elektorskih glasov, čeprav je Clintonova prejela več glasov na nacionalni ravni. To je bil udarec za verodostojnost anket in prva večja preizkušnja njihove zanesljivosti. Po poročanju Pew Research Center je bilo eno od glavnih vprašanj napačne metodologije – ankete so zajele premalo Trumpovih podpornikov iz nižjih družbenih slojev in ruralnih območij, ki običajno manj sodelujejo v anketah.
  • Leto 2020: Napovedi o zmagi Bidena s preveliko prednostjo – V letu 2020 so ankete ponovno kazale močno prednost Bidenu pred Trumpom. Nacionalne ankete so Bidenu pripisovale več kot deset odstotnih točk prednosti pred Trumpom, vendar je bil končni rezultat precej tesnejši. FiveThirtyEight, eden najbolj znanih ameriških portalov za politične analize, je po volitvah priznal, da so bile ankete v ključnih nihajočih državah, kot so Florida, Ohio in Wisconsin, popolnoma napačne. Biden je sicer zmagal, vendar so ankete ponovno pokazale zgrešeno sliko, kar je povzročilo dodatno nezaupanje javnosti v točnost in objektivnost anket.
  • Brexit (Združeno kraljestvo, 2016): Pred referendumom o izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije so večje ankete napovedovale, da bodo Britanci glasovali za ostanek v EU. Ankete so kazale, da ima stran za ostanek rahlo prednost, vendar je bil rezultat povsem drugačen, saj je večina Britancev glasovala za izstop. To je bil hud udarec za anketne agencije, ki so napačno ocenile razpoloženje javnosti, predvsem v bolj ruralnih in manj urbaniziranih predelih države. Po poročanju The Guardian so strokovnjaki pozneje priznali, da so podcenili vpliv protievropskih čustev zunaj velikih mest.
  • Parlamentarne volitve v Izraelu (2015): Tik pred izraelskimi volitvami so ankete napovedovale, da bo vodstvo prevzela opozicijska Stranka dela, ki jo je vodil Isaac Herzog. Vendar je na volitvah zmagala stranka Likud pod vodstvom Benjamina Netanjahuja, in to s precejšnjo razliko. Ankete so povsem zgrešile, saj niso zajele podpore Netanjahuju iz ruralnih in bolj konservativnih skupnosti, kjer je njegova baza zelo močna. Izraelski mediji, kot je Haaretz, so nato analizirali, da so bile napake posledica slabega vzorčenja in pomanjkljivega razumevanja volivcev zunaj urbanih središč.
  • Predsedniške volitve v Kolumbiji (2018): Pred volitvami so ankete kazale, da bo zmagovalec levičarski kandidat Gustavo Petro. Vendar je na volitvah zmagal konservativni kandidat Iván Duque, ki ga je podprla močna konservativna struja. Napake v anketah so bile pripisane temu, da niso zajele tradicionalnih volivcev na podeželju, ki niso naklonjeni levičarskim politikam. Kolumbijski mediji, kot je El Tiempo, so opozorili, da je napačna napoved povzročila nemalo razočaranj med Petrovo bazo in zmanjšala zaupanje v anketne metode.

Manipulativne tehnike in skriti interesi? Analitiki menijo, da so predvolilne ankete v nekaterih primerih lahko tudi orodje manipulacije. Ko določene ankete napihujejo prednost enega kandidata, lahko to zmanjša motivacijo nasprotnikovih podpornikov, saj volivci verjamejo, da je izid že odločen. Prav tako lahko tovrstne napovedi povečajo volilno udeležbo v korist tistega kandidata, ki ga ankete favorizirajo. Washington Post je v eni od analiz izpostavil možnost, da ankete, ki jih financirajo politične organizacije ali medijske hiše z določenimi političnimi nagnjenji, lahko vplivajo na način zbiranja podatkov in interpretacijo rezultatov.

Kako se ustvarjajo napačne napovedi?

Metodološke pomanjkljivosti: Ključni problem pri anketah je metoda vzorčenja. Anketarji pogosto uporabljajo podatke preteklih volitev za izbiro vzorca, vendar je politično okolje v ZDA zelo nestanovitno in spreminjajoče. Nekatere skupine, kot so mladi in neodločeni volivci, se pogosto odločajo v zadnjem trenutku ali sploh ne sodelujejo v anketah. To je eden izmed glavnih razlogov, da ankete ne zajamejo celotne slike. NPR je v svojem prispevku poudaril, da je v zadnjem desetletju volilna baza postala vse bolj polarizirana, kar še dodatno otežuje natančnost anket.

Problem s socialno zaželenimi odgovori: Pri anketiranju o kontroverznih kandidatih, kot je Trump, so nekateri volivci neiskreni zaradi strahu pred družbenim stigmatiziranjem. Fenomen, imenovan “sramežljivi Trumpov volivec”, je bil prepoznan že leta 2016, ko se je izkazalo, da so številni Trumpovi podporniki svojo izbiro zadržali zase ali se v anketah izrekali za neodločene. Ta fenomen še naprej vpliva na natančnost napovedi, saj določeni volivci zavestno podajajo napačne odgovore. Fox News je poročal, da tovrstni volivci raje ne razkrivajo svojih političnih nagnjenj, kar vodi do napačnih rezultatov.

Kaj pomeni nezanesljivost anket za volilni proces?

Nezanesljive ankete ne samo, da zavajajo javnost, ampak imajo lahko tudi širše posledice za demokratični proces. Kadar ankete prikažejo enega kandidata kot jasnega zmagovalca, lahko to zmanjša motivacijo za udeležbo pri volivcih drugega kandidata. Manipulacija ali napake pri anketiranju lahko tako postanejo orodje za vplivanje na rezultate. Poleg tega lahko nezanesljive ankete vplivajo na donacije, saj je volivce lažje mobilizirati, če menijo, da ima njihov kandidat resnične možnosti za zmago. Politico je v svoji analizi izpostavil, da so napačne ankete v letu 2020 spodbudile večje donacije Bidenu, kar mu je pomagalo ohraniti visoko podporo skozi celotno kampanjo.

Ali so predvolilne ankete še verodostojne?

Predvolilne ankete so v zadnjem desetletju vse pogosteje pod drobnogledom zaradi zgrešenih napovedi in suma na manipulacijo. Vprašanje ostaja: Ali lahko ankete sploh še jemljemo resno? Glede na pretekle izkušnje je jasno, da jih je treba jemati s previdnostjo in zavedanjem, da niso vedno natančen pokazatelj končnega rezultata.

Napisal: N. Z.

Vir: X, www