Dejan Kaloh razkril še več Logarjevih ‘kiksov’ in dodal: “Tak nad-poštenjak bi upravljal z državo?”

MARIBOR – Politika in neporavnani računi. Lahko si predstavljamo, kako podjetniki, ki so za dogodek poskrbeli do zadnjega detajla, danes zavijajo z očmi. Pa naj gre za osvetljavo, tisk, ozvočenje – račun ostaja odprt. Dejan Kaloh na omrežju X razkriva: Po zadnjih informacijah iz Maribora naj bi bil Anže Logar, nekdanji minister in eden bolj prepoznavnih obrazov slovenske politike, še vedno dolžan plačilo za logistične storitve, povezane z ustanovitvenim kongresom njegove stranke. Gre za zgodbo, ki odpira več vprašanj, kot ponuja odgovorov.

Logar in “bolečine”: kdo bo poplačal neplačane račune?

Dogodek, ki se je odvijal v mariborskem Hotelu City, je za sabo pustil neplačane račune in, kot trdijo viri, precej grenak priokus. Po besedah Dejana Kaloha, poslanca in Logarjevega političnega konkurenta, Logar “ne odgovarja na klice, se izogiba stikom in očitno prepušča podjetje, ki je skrbelo za logistiko, njihovim težavam”. V svoji objavi na družbenem omrežju X (nekdanji Twitter) je Kaloh zapisal: “In potem bi takšen nad-poštenjak, ki želi za povrh vsega politično konkurenco terminalno (berite: z nepoštenimi metodami) uničiti, rad upravljal z državo?” (vir: objava na X, 3. december 2024).

Seveda, takšna retorika ni presenečenje v političnem boju. A Kalohove izjave so odprle širšo razpravo o tem, ali se Logar dejansko skriva pred obveznostmi ali gre za pretirane politične napade. Morda gre za oboje – a za podjetje, ki čaka na plačilo, je odgovor pravzaprav precej nepomemben. Šteje denar, ki ga še ni na računu.

Politika, poslovanje in moralna dilema

Slovenija je majhna država, kjer hitro dobiš vtis, da se “vsi poznajo”. Če je nekdanji minister, ki gradi podobo poštenosti in etičnosti, dolžan plačilo za osnovne storitve, si marsikdo postavi vprašanje: kako bo takšna oseba upravljala državo? Če že logistične storitve niso poravnane, kaj šele, ko gre za večje projekte, z milijonskimi proračuni?

Vendar ni vse tako enostransko. Direktor podjetja, ki je izvedlo logistične storitve, za Večer ni želel komentirati podrobnosti. Poudaril pa je, da “pričakujejo pošteno in korektno rešitev situacije”. Še več, dodal je: “Ne gre zgolj za našo podjetniško bilanco. Tukaj se postavlja vprašanje spoštovanja dogovorov in slovesa stranke, ki se šele postavlja na politično prizorišče.” (vir: Večer, 4. december 2024)

Je Logar nov obraz stare politike?

Zanimivo je, da Logar velja za enega od “novih obrazov” v slovenski politiki – politiko naj bi želel očistiti starih praks in vnesti več transparentnosti. Ironija? Če so obtožbe resnične, postaja prav on podoba tiste politike, ki jo kritizira. Nekateri kritiki se sprašujejo: je Logar res tako drugačen od svojih predhodnikov ali le spretno skriva stare vzorce za modernim PR-jem?

Tu je še politični podton. Kaloh, ki je zadevo izpostavil, ne skriva svoje kritičnosti do Logarja, a njegove besede so pravzaprav osredotočene na večje vprašanje – ali lahko politiki, ki ne izpolnjujejo svojih osnovnih obveznosti, res upravičeno zahtevajo zaupanje državljanov?

Če politik ne plača, zakaj bi mi?

Zgodba sega dlje od posameznega dogodka. V državi, kjer mala in srednja podjetja pogosto opozarjajo na težave z neplačniki – in to celo med javnimi naročili – je tak primer še toliko bolj boleč. Če že politika, ki naj bi bila zgled, ne plača svojih računov, kaj to pomeni za navadnega državljana ali lokalnega podjetnika?

Analitiki opozarjajo, da bo Logarjev odziv ključen za prihodnost njegove politične kariere. Politični komentator Blaž Kovač je za Dnevnik poudaril: “Logarjev ugled je bil zgrajen na prepoznavnosti, treznosti in zmernosti. Takšne zgodbe lahko resno zamajejo njegovo podobo.” (vir: intervju za Dnevnik, 4. december 2024)

View this post on Instagram

A post shared by Anže Logar (@anze.logar)

Do tega trenutka Logar še ni podal javne izjave. Je tišina le strateška poteza ali znak, da obtožbe držijo? Ne glede na to, kakšen bo njegov odgovor, bodo oči slovenske javnosti uprte v način, kako bo situacijo razrešil. Ali se bo iz tega primera naučil kaj pomembnega? Bo priznal napake – če obstajajo – in jih popravil? Če ne, bi to lahko bil začetek konca njegovega političnega vzpona.

Slovenija si želi politikov, ki držijo obljube – še bolj pa tistih, ki plačajo svoje račune.

Napisal: N. Z.

Vir: X, www

Uf, prej kolega, zdaj pa tole … Kaloh grdo udriha po Logarju: “Nimaš denarja, nimaš rešitev”

Uf, prej kolega, zdaj pa tole … Kaloh grdo udriha po Logarju: “Nimaš denarja, nimaš rešitev”

LJUBLJANA – Uf, Dejan Kaloh je na platformi X udaril po Anžetu Logarju z ostrim odprtim pismom, v katerem ga označuje za “izkoriščevalskega antidemokrata” in “vnaprejšnjo prevaro volivcev”. V dolgih in brezkompromisnih vrsticah pisma je nekdanji kolega Anžeta Logarja iz vrst SDS brez dlake na jeziku razkril številne domnevne zakulisne igre ter ostri očitki letijo tako na Logarjevo politiko kot osebne lastnosti.

Ostro pismo brez olepševanja

Kaloh je svoje pismo začel z navedbo treh »resnic« o Logarju: da je »vajen živeti iz državnega proračuna«, da »nima poguma« in da volivci še vedno lahko preprečijo njegovo politično udejstvovanje. Nato se je lotil razčiščevanja očitkov, ki so jih izmenjala oba poslanca, pri čemer Kaloh trdi, da ni nikoli želel biti del Logarjeve stranke, saj naj bi spoznal, da gre za “lažno politično zgodbo”.

Kritika Logarjevega vodenja

Kaloh v pismu Logarju očita, da je njegova politika utemeljena zgolj na manipulaciji in pridobivanju denarja iz državnega proračuna. Po njegovih besedah je Logar »majhna proračunska pijavka«, ki se želi s svojo novo stranko zgolj še bolj okrepiti na račun davkoplačevalcev. Pri tem je razkril domnevne pogovore, kjer naj bi Logar izražal skrb zgolj za finančne koristi in snoval stranko z absolutističnim pristopom, kjer je “on = stranka”.

Kaloh je prav tako razkril, da naj bi Logar pred ustanovitvijo stranke delil že ministrske in veleposlaniške funkcije, kar označuje za amatersko in absurdno potezo. Poleg tega trdi, da Logarjeva retorika o povezovanju in sodelovanju ni nič drugega kot »leporečje za naivne volivce«.

“Terminalno uničenje SDS-a”

Med najostrejšimi očitki je Kalohova trditev, da naj bi Logar za SDS izjavil, da je stranko treba “terminalno uničiti”. Kaloh je ob tem poudaril, da Logar ne premore politične širine, kar dokazuje tudi s tem, da je očrnil praktično vse druge politične akterje, od SDS-a do NSi-ja, in celo Petra Gregorčiča.

Brez programa in brez prihodnosti?

Kaloh je pismo zaključil z ostrim udarcem, da Logar nima niti kadra, niti denarja, niti programskih rešitev, niti karizme voditelja. Zanj gre zgolj za “lastno politično preživetje” in nadaljnje “črpanje proračunskega denarja”. Kaloh napoveduje, da bo v politiki sodeloval zgolj z ljudmi, ki imajo resničen pogum za spremembe.

Politična eksplozija?

Odprto pismo Dejana Kaloha je brez dvoma močno udarilo po Anžetu Logarju, ki do zdaj velja za enega bolj umirjenih političnih akterjev. Logar se na pismo še ni odzval, vendar ostaja vprašanje, kako bo ta javni napad vplival na njegovo politično prihodnost in na delovanje njegove novoustanovljene stranke.

Pismo razkriva globoke razpoke in rivalstva znotraj slovenske desnice, kar bi lahko imelo daljnosežne posledice na politično prizorišče. Ali bo to le kratkotrajen medijski spektakel ali začetek večjega političnega premika? Ostaja odprto vprašanje.


Odprto pismo Dejana Kaloha, objavljeno na platformi X:

Prvak SDS-a, Janez Janša, pa se je odzval takole:

Kako pa kaže Logarju po anketah:

Napisal: N. Z.

Vir: X, www

Anže Logar sinoči udaril po mizi in odpikal sopotnika, v sporu z Janšo glede imena

Sporno naj bi bilo ime stranke.

MARIBOR – Anže Logar, nekdanji zunanji minister in dolgoletni član Slovenske demokratske stranke (SDS), je po izstopu iz SDS napovedal ustanovitev nove politične stranke z imenom Demokrati. Ustanovni kongres stranke je predviden za danes, 16. novembra, v Mariboru.

Bil bi podpredsednik

Že pred kongresom pa je počilo, poročata Bojan Požar in spletni portal N1. Dejan Kaloh, tudi on je zapustil SDS, naj bi svoj vstop v stranko pogojeval s podpredsedniškim mestom, na kar Logar ni pristal. “V svoji 25-letni politični karieri nisem pristajal na pogojevanja, kot predsednik stranke pa tega osnovnega načela ne nameravam menjati. Sodelovanje nikakor ne pomeni pogojevanje. Takšno bo tudi osnovno vodilo novo nastale stranke Demokrati,” je v petek za N1 povedal Anže Logar.

Spor okoli imena

Janez Janša, predsednik SDS, je kritiziral Logarjevo izbiro imena stranke, saj je skrajšano ime SDS “Slovenski demokrati”. Janša je na družbenem omrežju X (prej Twitter) zapisal, da v Sloveniji ni dovoljeno registrirati stranke z imenom, ki je praktično enako imenu že obstoječe stranke. Kljub Janševim pomislekom je Logar nadaljeval z ustanovitvijo stranke Demokrati, ki naj bi v slovenski politični prostor prinesla več sodelovanja in politične širine.

Kdo bo poleg?

Sodelujoči člani: Poleg Anžeta Logarja bosta v stranko Demokrati vstopila tudi poslanca Eva Irgl in Dejan Kaloh (to bomo še videli), ki sta prav tako izstopila iz SDS. Med ustanovnimi člani se pričakujejo tudi nekateri mestni svetniki iz Ljubljane, kot sta Igor Horvat in Matjaž Vede, ki sta izstopila iz SDS.

Program in usmeritev: Čeprav podrobnosti programa še niso bile javno predstavljene, je Anže Logar poudaril, da bo stranka Demokrati zagovarjala politično širino, poslušanje različnih mnenj ter iskanje soglasja za potrebne reforme. Cilj stranke je utiriti Slovenijo na pot uspeha z izvajanjem ključnih reform in spodbujanjem sodelovanja med različnimi političnimi akterji.

Stranka Demokrati se bo osredotočila na iskanje soglasja za reforme, ki jih Slovenija potrebuje za napredek, pri čemer bo poudarek na politični širini in vključevanju različnih pogledov.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: Zajem zaslona YT POP TV

Anže Logar izstopil iz SDS in postal “levičar”? Milan Kučan pa ostro: “Anže Logar je ime neiskrenosti”

LJUBLJANA – Anže Logar presenetil v “levičarski oddaji” s podporo Kamali Harris in davku na nepremičnine?

V političnih krogih v Sloveniji je odmeval nedavni nastop Anžeta Logarja v levičarski televizijski oddaji “Marcel”, kjer je presenetil z več izjavami, ki so se zdele v nasprotju z njegovimi prejšnjimi prepričanji in stališči, izraženimi kot dolgoletni član stranke SDS. Med najbolj odmevnimi je bila njegova podpora ameriški podpredsednici Kamali Harris in predlogu o davku na nepremičnine, ki ga je vlada Roberta Goloba predstavila kot del svojega programa.

Oddaja “Marcel”, v kateri je bil gost Anže Logar, je bila predvajana v ponedeljek, 7. oktobra 2024. V tej oddaji, ki jo vodi Marcel Štefančič, je Logar razkril svoja presenetljiva stališča, ki so vključevala podporo davku na nepremičnine in ameriški podpredsednici Kamali Harris. To je bilo Logarjevo prvo večje medijsko pojavljanje po izstopu iz stranke SDS, kar je dvignilo precej prahu v slovenski politični javnosti.

Logarjev prehod v politično neodvisnost?

Po odhodu iz stranke SDS se zdi, da se Anže Logar vse bolj oddaljuje od svojih prejšnjih političnih stališč. Njegovo sodelovanje v oddaji, ki jo vodi Marcel Štefančič, znan po svojih levičarskih stališčih, je bil za mnoge politične analitike nepričakovan korak. Oddaja “Marcel”, ki jo prenaša komercialna televizija, je zaradi svojih izrazito levičarskih vsebin pogosto tarča kritik z desnega političnega spektra.

V oddaji je Logar povedal, da bi, če bi imel priložnost, na prihajajočih ameriških predsedniških volitvah podprl Kamalo Harris in ne Donalda Trumpa, ki ga stranka SDS pogosto obravnava kot vzornika v politiki. Ta izjava je močno presenetila mnoge, saj je Logar kot nekdanji zunanji minister večkrat poudarjal dobre odnose Slovenije z ZDA med Trumpovim predsedovanjem.

View this post on Instagram

A post shared by Odkrita Slovenija (@odkritaslovenija)

Obenem je podprl tudi uvedbo davka na nepremičnine, kar je bilo še eno stališče, ki je zbudilo pozornost. Ta predlog je del programa trenutne vlade in med najbolj spornimi temami v javnih razpravah, saj ga mnogi povezujejo z obremenjevanjem lastnikov nepremičnin, kar še posebej odmeva med srednjim slojem.

View this post on Instagram

A post shared by Anže Logar (@anze.logar)

Povezave z levico in prelom s preteklostjo

Logarjev nastop v oddaji “Marcel” kaže na njegov morebiten premik v levo ali vsaj na bolj odprto držo do stališč, ki jih je pred tem zavračal. Sodelovanje v oddaji, ki jo vodi Marcel Štefančič, novinar, znan po svojih kontroverznih in ostrih stališčih proti desnici, še dodatno potrjuje, da Logar zdaj išče politično pot, ki se odmika od tradicionalne desnice.

Politični analitik Boštjan M. Turk je v svoji izjavi za slovenski portal poudaril: “To, kar počne Logar, ni povsem jasno. Človek ne ve, ali gre za projekt nove stranke ali samo za platformo, kjer si odpira možnosti za prihodnost. Kar pa je očitno, je, da se distancira od SDS in od ljudi, ki so mu pomagali priti do politične moči.” (vir: Reporter)

Kaj to pomeni za prihodnost?

Vloga Anžeta Logarja v slovenski politiki postaja vse bolj nepredvidljiva. Mnogi se sprašujejo, kakšen bo njegov naslednji korak, saj se zdi, da postopoma ustvarja svojo neodvisno politično identiteto, oddaljeno od SDS, kjer je bil nekoč pomemben igralec.

Ali bo Logar podprl nadaljnje predloge vlade Roberta Goloba, ki jih je še pred kratkim kritiziral? Podpora davku na nepremičnine je le ena izmed politik, ki bi jih lahko prevzel, a mnogi se sprašujejo, ali bo še naprej podpiral politike, ki so v nasprotju z njegovo preteklostjo. Vprašanje je, ali bo ta sprememba dolgoročna ali gre le za strateško prilagoditev.

Boštjan M. Turk dodaja: “Logar je človek z ambicijami, a je vprašanje, ali bo njegova sprememba stališč zadovoljila volivce. V Sloveniji volivci težko sprejmejo politične preobrate, še posebej takšne, ki odražajo diametralno nasprotna stališča kot v preteklosti.” (vir: Reporter)

Logarjev nenavadni preobrat je v političnih krogih dvignil precej prahu. Njegova podpora Kamali Harris, pa tudi predlogu o davku na nepremičnine, kaže na politično gibanje, ki ga mnogi še ne razumejo povsem. Vprašanje, ki se zastavlja, je, ali bo ta korak Logarju pomagal utrditi njegovo novo politično identiteto ali pa bo to začetek političnega padca.

Kaj pa o Anžetu Logarju meni Milan Kučan?

Zdi se, da se bo Logar še naprej soočal s kritikami, predvsem s strani nekdanjih kolegov v SDS, ki so ga nekoč videli kot zvestega člana stranke. Njegova prihodnost v politiki bo tako verjetno določena z odzivi na njegove izjave in dejanja, ki vse bolj kažejo, da je pripravljen zavzeti nova, nepričakovana stališča.

Napisal: N. Z.

Vir: www, IG

Eva Irgl po 20 letih izstopila iz stranke SDS, to je razlog

LJUBLJANA – Eva Irgl izstopila iz SDS po 20 letih: Kaj sledi?

Danes je slovensko politično sceno pretresla novica, da je Eva Irgl, dolgoletna poslanka, po 20 letih članstva izstopila iz stranke SDS. Ta korak je sledil odstopu Anžeta Logarja, kar je mnoge presenetilo in sprožilo vprašanja o prihodnosti politične desnice v Sloveniji. Eva Irgl je svojo odločitev sporočila na družbenih omrežjih, kjer je zapisala, da ji je bilo ob tem težko, vendar je čutila, da je ta korak nujen.

Težka, a nujna odločitev

V svojem zapisu je Irglova izpostavila, da odločitev ni bila lahka, vendar jo je opisala kot “naravno zorenje”. Razložila je, da jo že dolgo moti “ujetost v žaljivo in sovražno atmosfero”, ki, kot pravi, “hromi potencial Slovenije”. Poudarila je, da je čas za spremembe, ki bodo pripeljale do večje politične širine in skupnega iskanja rešitev za boljše delovanje družbe.

Po njenem mnenju je to obdobje nujno za preseganje konfliktov med dvema političnima poloma, ki sta v zadnjih letih močno zaznamovala slovensko politiko. Izstop Irglove je bil deloma pričakovan, saj je že dlje časa kazala nezadovoljstvo z razmerami znotraj stranke. Poudarila je, da verjame v prihodnost, ki bo prinesla “povezanost, ravnovesje in prijetnejše vzdušje”, kar bo Sloveniji omogočilo napredek. Kot je zapisala, bo ta pot spodbujala politično širino v dobro države.

Sledi Anžetu Logarju?

Irglova se je za izstop odločila le teden dni po tem, ko je stranko zapustil Anže Logar, dolgoletni član SDS in nekdanji predsedniški kandidat. Logar je že napovedal ustanovitev nove stranke, ki naj bi temeljila na politični širini in iskanju konsenza. Irglova je ena izmed soustanoviteljic Platforme sodelovanja, katere del je tudi Logar. Za zdaj še ni uradno potrdila, ali se bo pridružila novi stranki, ki jo Logar pripravlja, vendar mnogi menijo, da bi lahko bila ena od ključnih oseb v njegovem novem političnem gibanju.

Razpoke v SDS

Odstopi Logarja in Irglove so razkrili globlje razpoke znotraj stranke SDS. Oba sta bila med poslanci, ki so februarja zavrnili podpis izjave o zvestobi SDS, kar ju je postavilo na strankarski rob. Skupaj z njim je izjavo zavrnil tudi Dejan Kaloh, tretji poslanec, ki se še ni odločil, ali bo sledil svojim kolegom. Kaloh je nedavno dejal, da bo odločitev sprejel po srečanju z Logarjem.

Notranje napetosti so se začele kazati že pred tem, ko je vodstvo SDS sprejelo odločitev, da tistim, ki ne bodo podpisali izjave o zvestobi, odvzamejo mesta v odborih in komisijah v državnem zboru. Posledično so bili preseljeni v zadnje vrste dvorane in so dobili manj priložnosti za sodelovanje v razpravah.

Prihodnost politične desnice?

Vprašanje, ki se sedaj zastavlja, je, kakšen bo vpliv odstopov Logarja in Irglove na prihodnost politične desnice v Sloveniji. Mnogi menijo, da bi lahko ustanovitev nove stranke prinesla pomembne spremembe v političnem prostoru. Logar je napovedal, da bo njegova stranka usmerjena v politično sredino, kjer bodo iskali kompromisne rešitve, medtem ko je stranka SDS pod vodstvom Janeza Janše znana po bolj ostrih političnih stališčih.

Irglova je v svoji izjavi izrazila upanje, da bo nova politična pot prinesla več sodelovanja in manj polarizacije, kar bi lahko pripeljalo do boljših političnih rešitev za Slovenijo. Čeprav še ni jasno, kakšno vlogo bo imela v Logarjevi stranki, je njen odstop nedvomen znak, da se v slovenski desnici dogajajo velike spremembe.

Napisal: N. Z.

Vir: FB

To so vsi politiki, ki so od leta 1991 do danes zapustili Janeza Janšo!

LJUBLJANA – Član in poslanec SDS Anže Logar je po 25 letih izstopil iz stranke SDS. Ni pa jasno, ali bo Logar zapustil tudi poslansko skupino. Se je pa že oglasil Janez Janša, ki je Logarja spomnil na pogodbo, ki jo je podpisal ob nastopu poslanskega mandata. Logar včeraj za novinarje ni bil dosegljiv, je pa sinoči objavil na Instagramu pesem My Way, ki jo je sam zaigral na violončelu.

Ni prvi

Ko smo se sprehodili skozi zgodovino stranke SDS, pa je jasno, da Logar ni prvi (verjetno tudi ne zadnji), ki je zapustil SDS.

To so politiki, ki so zapustili Slovensko demokratsko stranko (SDS) zaradi sporov z njenim dolgoletnim predsednikom, Janezom Janšo. Ti spori so bili pogosto osebne narave ali so izhajali iz političnih nesoglasij glede vodenja stranke:

  1. Ivo Hvalica
    Leto izstopa: 1997
    Razlog: Hvalica je bil eden izmed najbolj vidnih poslancev SDS v devetdesetih letih, a se je zapletel v spor z Janšo, ki je vključeval osebna nesoglasja in kritiko načina vodenja stranke. Očital je Janši, da vodi stranko preveč avtoritarno in se z njim ni strinjal glede smeri strankine politike. To je vodilo v njegov izstop iz stranke.
  2. Franc Zagožen
    Leto izstopa: 2000
    Razlog: Franc Zagožen je bil soustanovitelj Socialdemokratske stranke Slovenije (predhodnice SDS) in je veljal za enega od ključnih članov stranke. Do razhoda z Janšo je prišlo zaradi političnih in osebnih nesoglasij, zlasti glede vodenja stranke. Zagožen je menil, da je Janša preveč prevzel nadzor nad stranko in se je odločil zapustiti SDS ter se pridružil SLS.
  3. Gregor Virant
    Leto izstopa: 2011
    Razlog: Virant je bil dolgoletni zaveznik Janše in minister za javno upravo v njegovih vladah, a je stranko zapustil zaradi nestrinjanja z Janševimi političnimi metodami in smerjo, v katero je stranka šla. Virant je nasprotoval nekaterim Janševim avtoritarnim potezam in je pozneje ustanovil Državljansko listo, ki je zagovarjala liberalnejše gospodarske reforme in bolj odprto politiko.
  4. Bojan Dobovšek
    Leto izstopa: 2014
    Razlog: Dobovšek je bil izvoljen na listi SDS, a je stranko kmalu zapustil zaradi nesoglasij z vodstvom, predvsem z Janšo. Njegovo nezadovoljstvo je bilo povezano z notranjim delovanjem stranke, za katerega je menil, da je preveč podrejeno volji Janše. Po izstopu je ustanovil svojo stranko, Dobra država.
  5. Andrej Magajna
    Leto izstopa: 2008
    Razlog: Andrej Magajna je izstopil iz SDS zaradi nestrinjanja z Janševo politiko, zlasti glede vprašanj medijske svobode in politične neodvisnosti. Magajna je nasprotoval preveč centraliziranemu vodenju stranke in političnim odločitvam, ki so po njegovem mnenju omejevale svobodo medijev. Kasneje je ustanovil svojo stranko, Krščanski socialisti Slovenije (KSS).
  6. Aleš Primc
    Leto izstopa: 2008
    Razlog: Primc, znan zagovornik tradicionalnih družinskih vrednot, je bil član SDS, vendar je zaradi političnih in osebnih nesoglasij z Janšo zapustil stranko. Bil je kritičen do nekaterih odločitev Janše in smeri, v katero je šla stranka, zlasti glede vprašanj, povezanih z družinsko politiko. Pozneje je ustanovil Gibanje za otroke in družine, kjer je nadaljeval z zagovarjanjem konservativnih vrednot.

Ti politiki so se sporazumeli z Janšo zaradi različnih razlogov, od osebnih do političnih. Večina teh politikov je po odhodu iz SDS ustanovila svoje stranke ali politična gibanja, kjer so uveljavljali svoje poglede, ki so se razlikovali od Janševih.

Kako je Janša reagiral na izstope?

Janez Janša je skozi leta, ko so izstopali vidni politiki iz stranke SDS, v svojih reakcijah večinoma zavzemal obrambno in kritično stališče. Njegove reakcije so bile pogosto usmerjene v diskreditacijo nekdanjih sodelavcev, poudarjanje razlik v pogledih ter branjenje smeri in vodenja stranke. Spodaj so ključni vzorci Janševih odzivov na izstope pomembnih politikov iz SDS:

1. Ivo Hvalica (1997)

  • Janšev odziv: Po izstopu Hvalice je Janša v javnosti večkrat namigoval, da je Hvalica predvsem osebno užaljen zaradi svojega položaja v stranki. Hvalico je označil za problematičnega, poudarjal je, da se stranka ne sme podrejati osebnim ambicijam posameznikov, in skušal minimizirati pomen njegovega odhoda za SDS.

2. Franc Zagožen (2000)

  • Janšev odziv: Ob izstopu Zagožna je Janša poudarjal, da je Zagoženov odhod posledica notranjih sporov in drugačnih pogledov na prihodnost stranke. Janša je izpostavljal, da Zagožen predstavlja staro gardo, ki ni želela slediti novim, bolj dinamičnim pristopom v stranki. Razhajanje je prikazal kot naravno evolucijo stranke v smer sodobnejše desne politike.

3. Gregor Virant (2011)

  • Janšev odziv: Gregor Virant je bil dolgo Janšev zaveznik, zato je bil njegov izstop in ustanovitev Državljanske liste za Janšo bolj občutljiv udarec. Janša je Viranta označil kot nekoga, ki je izdal stranko in volivce zaradi lastnih ambicij. O Virantu je govoril kot o oportunistu, ki je v ključnem trenutku izdal desnosredinski blok, kar je pripomoglo k razdrobljenosti volilnega telesa.

4. Bojan Dobovšek (2014)

  • Janšev odziv: Ob izstopu Dobovška je Janša ohranjal podobno linijo kot pri drugih izstopih, in sicer, da gre za osebne ambicije ter razočaranje posameznikov, ki so pričakovali večjo moč znotraj stranke. Janša je minimaliziral pomen Dobovškovega odhoda, saj ni šlo za zelo odmevno ime v širši javnosti, in poudarjal, da SDS ostaja močna brez “oprtunistov”.

5. Andrej Magajna (2008)

  • Janšev odziv: Magajna je izstopil zaradi nestrinjanja z Janševimi pogledi na medijsko svobodo, Janša pa je na njegov odhod reagiral z ostro kritiko. Trdil je, da Magajna ni bil zvest stranki in da so bila njegova stališča že dolgo časa v nasprotju s tistimi, ki jih zastopa SDS. Janša je Magajno prikazoval kot nekoga, ki je želel medijsko podporo od politične levice.

6. Aleš Primc (2008)

  • Janšev odziv: Primčev odhod je bil manj dramatičen v primerjavi z nekaterimi drugimi, vendar je Janša njegov odhod prikazal kot del notranjih sporov glede družinske politike. V javnosti je Janša Primca večinoma ignoriral, z izjemo nekaterih posrednih kritik glede konzervativnih vprašanj, pri katerih so se njihova stališča razhajala.

7. Franc Kangler in Jože P. Damijan (kasneje)

  • Janšev odziv: Kangler in Damijan sta bila povezana s SDS v različnem obdobju, vendar sta pozneje postala kritika Janše. V teh primerih je Janša poudarjal, da gre za ljudi, ki so iz oportunizma ali lastnih interesov zapustili desno politično opcijo. Kritike je zavračal kot neutemeljene ali pa jih pripisoval pritiskom iz leve politične sfere.

Splošni vzorci Janševih odzivov:

  1. Minimiziranje odhodov: Janša je pogosto minimiziral pomen izstopov, češ da gre za osebne ambicije posameznikov, ki niso mogli doseči svojih ciljev v stranki.
  2. Očitanje nelojalnosti: Večkrat je izstopajoče politike označil za nelojalne ali oportuniste, ki so se oddaljili od strankinega programa ali pa so jih premamili zunanji vplivi.
  3. Osredotočenost na stranko: V večini primerov je Janša poudarjal, da je SDS trdna in da takšni izstopi ne ogrožajo delovanja stranke. Poudarjal je kontinuiteto strankine politike in zvestobo članov, ki so ostali.
  4. Obramba avtoritarnega vodenja: Čeprav je bil pogosto tarča kritik zaradi avtoritarnega sloga vodenja, se je Janša branil z argumentom, da je stranko potrebno voditi trdno, saj le tako lahko ohrani svojo enotnost in učinkovitost v slovenskem političnem prostoru.

Na splošno so bili Janševi odzivi vedno usmerjeni v ohranjanje avtoritete in vloge stranke v slovenski politiki, ne glede na posamezne odhode.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: SDS

Logar izstopil iz SDS! Poglejte, kaj mu je sporočil Janša

Dolgoletni vidni član in poslanec SDS Anže Logar je izstopil iz stranke, so poročanje N1 tudi za STA potrdili v SDS. Potrdili so, da so prejeli njegovo izstopno izjavo. Ni pa še jasno, ali izstopa tudi iz poslanske skupine.

Logar je bil sicer dolgoletni član stranke, mnogi pa so ga v preteklosti že videli tudi kot možnega naslednika Janeza Janše na čelu stranke.

Po predsedniških volitvah dejal: Smo na pragu nečesa velikega

Na zadnjih predsedniških volitvah se je kot neodvisni kandidat podal v kandidaturo za predsednika države, a v drugem krogu izgubil proti aktualni predsednici Nataši Pirc Musar. Takrat je v prvi izjavi dejal, da “smo na pragu nečesa velikega”. Lani je nato ustanovil društvo Platforma sodelovanja, vse od takrat pa so se v javnosti vrstila ugibanja, ali bo morda tako unovčil svoj politični kapital in stopil na samostojno politično pot.

Novembra lani je Logar odstopil z mesta predsednika sveta SDS. Ustanovna članica društva Platforma sodelovanja in nekdanja poslanka SDS Romana Jordan je v tej Logarjevi potezi videla “počasno oddaljevanje” od SDS, medtem ko je Logar tedaj še zagotavljal, da društvo ne bo preraslo v stranko.

Predsednik SDS Janez Janšu je v odgovoru Anžetu Logarju na njegov izstop iz stranke zaželel veliko sreče pri naslednjem koraku. “Upamo, da bo narejen na verodostojni osnovi in da izjavi o izstopu iz stranke sledi tudi izjava o odstopu poslanca Anžeta Logarja oziroma vrnitvi poslanskega mandata,” je med drugim prvak SDS zapisal v odgovoru.

Decembra lani so iz SDS sporočili, da ocenjujejo, da ni več nikakršnega dvoma, da njihov poslanec Anže Logar ustanavlja svojo stranko, njegove nastope pa odtlej štejejo za stališča stranke v nastajanju. Obregnili so se namreč ob Logarjevo potezo, ko je ob glasovanju podprl začetek postopka za spremembo ustave glede imenovanja sodnikov.

Izvršilni odbor SDS je februarja poslanski skupini predlagal, da vsi poslanci SDS v sedmih dneh podpišejo izjavo, s katero se bodo zavezali, da bodo do konca aktualnega sklica DZ delovali kot člani SDS in člani strankine poslanske skupine. Logar tega ni storil. Enako sta ravnala poslanca Eva Irgl in Dejan Kaloh. Marca je zato poslanska skupina SDS DZ obvestila o menjavah svojih članov v delovnih telesih DZ. Članstvo so odvzeli vsem trem, trojica pa je odtlej sedeže v parlamentarni dvorani dobila v eni od zadnjih vrst.

Trenutno je poslanec tretji mandat

V DZ je bil Logar prvič izvoljen leta 2014, trenutno je poslanec tretji mandat. V prvi in drugi Janševi vladi je bil direktor vladnega urada za komuniciranje (Ukom). Med prvim predsedovanjem Slovenije Svetu Evropske unije je bil tudi uradni govorec predsedstva, v tretji Janševi vladi pa minister za zunanje zadeve. Vodil je tudi ljubljanski odbor stranke, po lanskih lokalnih volitvah pa tudi s te funkcije odstopil. Leta 2018 je neuspešno kandidiral za ljubljanskega župana.

su, STA; Foto: Youtube