Bomo v torek le dočakali zadnji letošnji sneg?

V nedeljo zjutraj bo rahel dež na zahodu ponehal, čez dan bo zmerno do pretežno oblačno, a suho vreme.

LJUBLJANA – Danes in jutri bo pretežno oblačno, jutri bo predvsem v zahodni in južni Sloveniji možen rahel dež, začno svojo napoved na Agenciji Republike Slovenije za okolje.

Tudi burja

Danes bo pretežno oblačno. Več jasnine bo na Primorskem, kjer bo dopoldne še pihala šibka burja. Popoldne se bo oblačnost tudi v notranjosti prehodno trgala. Najvišje dnevne temperature bodo od 3 do 6, na Primorskem do 12 °C.

Jutri bo večinoma oblačno. Predvsem v južni in zahodni Sloveniji bo občasno možen rahel dež. Zjutraj na Notranjskem in Kočevskem ni povsem izključen pojav poledice. Najnižje jutranje temperature bodo od -4 do 1, ob morju okoli 5, najvišje dnevne od 4 do 8, na Primorskem okoli 12 °C.

V nedeljo zjutraj bo rahel dež na zahodu ponehal, čez dan bo zmerno do pretežno oblačno, a suho vreme. V ponedeljek se bo delno razjasnilo, na Primorskem bo zapihala šibka burja.

Kako bo pri sosedih?

Nad severno in vzhodno Evropo je obsežno območje visokega zračnega tlaka. Na njegovem obrobju k nam od jugovzhoda doteka razmeroma hladen in vlažen zrak.

Danes bo pretežno oblačno. Nekaj več jasnine bo ob severnem Jadranu, kjer bo burja oslabela.

Jutri se bo pooblačilo, le na avstrijskem Koroškem bo še delno jasno. Čez dan bo predvsem ob severnem Jadranu rahlo deževalo.

Slišano na radiu

Je pa dežurni prognostik Brane Gregorčič opozoril, da velja pozorno spremljati vreme, saj bi v torek lahko prišlo do spremembe. O detajlih Gregorčič ni, a ob pogledu na vremenske aplikacije bi lahko dočakali kako snežinko. Verjetno eno zadnjih v tej zimi.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: www

Tragedija na Krimu: plezalec omahnil v globino, za življenje se še bori, bilo je grozljivo

KRIM – Včeraj dopoldne se je na pobočjih Krima zgodila huda gorska nesreča. Plezalec je med vzponom omahnil v globino, poškodbe so bile tako hude, da so ga morali s helikopterjem prepeljati v UKC Ljubljana, kjer se zdravniki borijo za njegovo življenje. Kar se je začelo kot običajen izlet v naravo, se je v trenutku spremenilo v boj za preživetje.

Po prvih ugotovitvah je bila stena, po kateri se je vzpenjal, mokra in spolzka, zaradi česar je morda izgubil oprijem. A to je le ena od možnosti – preiskava bo pokazala, ali je šlo za človeško napako, tehnično okvaro plezalne opreme ali morda celo nepričakovano krušenje kamnine.

Gorski reševalci opozarjajo, da je teren na Krimu zahrbten, saj je sestavljen iz apnenca, ki je ob deževju ali vlagi še posebej nevaren. “Ko se takšna skala začne krušiti pod prsti, je že prepozno. Vsaka napačna odločitev se lahko konča tragično,” je dejal izkušen gorski vodnik, ki pozna ta teren kot lasten žep.

Številke gorskih nesreč govorijo same zase

Podatki Gorske reševalne zveze Slovenije kažejo, da je bilo lani v slovenskih gorah kar 558 nesreč, kar je 20 % več kot pred desetimi leti. Najpogostejši vzrok? Podcenjevanje terena, slaba oprema in nepripravljeni posamezniki.

A statistika skriva še eno podrobnost – več kot 60 % nesreč se zgodi izkušenim pohodnikom in plezalcem, ne začetnikom. Paradoks? Nikakor. Kot pravijo reševalci, so prav tisti, ki so že večkrat brez težav preplezali isti teren, najbolj nagnjeni k temu, da podcenijo razmere.

Plezalec, ki je včeraj padel na Krimu, naj bi bil po poročanju Policije – poročilo Operativno komunikacijskega centra Ljubljana izkušen v visokogorju. To le potrjuje tezo, da izkušenost žal ni garancija za varnost – nasprotno, lahko daje lažen občutek nepremagljivosti.

Ena izmed preteklih nesreč in reševanje je izgledalo tako:

Vremenske razmere – tihi sovražnik

Območje Krima, ki se dviga dobrih 1107 metrov nad morjem, slovi po svojih vetrovnih grebenih in hitrih vremenskih spremembah. Kar je bilo zjutraj suho in primerno za vzpon, je lahko popoldne že nevarno gladko.

Meteorologi Agencije RS za okolje (ARSO) poročajo, da je bila včerajšnja vlaga v zraku izjemno visoka, veter pa je pihal s hitrostjo do 50 km/h. Kdor pozna takšne razmere, ve, da lahko že rahla nestabilnost v skali povzroči zdrs, ki se konča v najboljšem primeru z zvitim gležnjem – v najslabšem pa s helikopterskim prevozom v bolnišnico.

Kaj bi lahko preprečilo to nesrečo?

Po mnenju strokovnjakov bi plezalca morda rešilo nekaj preprostih pravil:

  • Dodatna previdnost pri izbiri smeri, saj nekatere poti po dežju postanejo prave pasti.
  • Vremenska analiza pred odhodom, ne le preverjanje temperature in padavin, ampak tudi vetrovnih razmer.
  • Dovolj dolg časovni okvir, saj se mnoge nesreče zgodijo v naglici, ko ljudje hitijo nazaj pred nočjo.
  • Dobra oprema – ni dovolj, da je vrv nova, pomembno je tudi, kako se uporablja.

Vsaka nesreča v gorah je opozorilo – ne le posamezniku, ampak celotni skupnosti. Gore so lepe, a nepredvidljive. Na Krimu se je včeraj odvijal dramatičen boj za življenje, ki se – upajmo – ne bo končal tragično.

Slovenci imamo radi hribe, a vsak vzpon naj bo prepleten z zavedanjem, da je narava vedno korak pred nami. Vsaka prehojena pot, vsaka osvojena stena je zmaga – a le, če se z nje tudi varno vrnemo.

Vir: Policija – poročilo Operativno komunikacijskega centra Ljubljana, Agencija RS za okolje (ARSO), Gorska reševalna zveza Slovenije.

Pripravil: N. Z.

Ste na varnem? Ogrožena naj bi bila cela država

28. januar 2025 – Slovenijo je zajelo neobičajno januarsko vreme, ki je s seboj prineslo močne nevihte, obilne padavine in orkanski veter. Zahodni del države se sooča s poplavami, vremenoslovci pa opozarjajo, da bodo reke še naraščale tudi v prihodnjih urah po celi Sloveniji.

Nevihta, ki je nihče ni pričakoval v tem času

Občutki, ki jih opisujejo prebivalci prizadetih območij, bi lahko bili vzeti naravnost iz kakšnega apokaliptičnega scenarija – dež, ki ne preneha, veter, ki nosi vse pred sabo, in oblaki, ki jih razsvetljujejo bliski strel. “Zunaj je, kot da bi se utrgal oblak,” je zapisala prebivalka Posočja. In res, podatki vremenskih postaj potrjujejo, da je ravno na tem območju padlo največ dežja – med 100 in 130 mm padavin v samo nekaj urah.

Kljub temu, da smo v času, ko bi večina pričakovala snežne zamete ali vsaj mraz, je meja sneženja zrasla na kar 2200 m. Vogla, ki je že znan po svojih ekstremnih vremenskih razmerah, ni razočaral – v zadnjih 24 urah je tam padlo kar 140 mm dežja, skupno več kot 200 mm v treh dneh. To je voda, ki bi v normalnih razmerah čez zimo zapadla v obliki snega in se nato počasi topila, zdaj pa se je spremenila v plazovit dež.

Reke naraščajo – poplave so na vidiku

Po podatkih ARSO je stanje rek v zahodnem in severnem delu države vse prej kot stabilno. Kolpa in Sava Bohinjka sta že prestopili bregove, pretok Gradaščice in Kamniške Bistrice pa se hitro povečuje. Na severozahodu države, kjer je konfiguracija terena bolj zahtevna, so reke že povzročile težave – vode so poplavile nižinske dele Bovškega in nekaterih manjših naselij na Tolminskem.

V Slovenski Istri pa je druga zgodba – tam sta hitro narasli Rižana in Badaševica, ki sta že poplavili območja v bližini svojih strug. Čeprav je kraški svet običajno bolj odporen na poplave, so tokratni nalivi zasičili tla do te mere, da se vode nimajo več kam umikati. Prebivalci obale, ki so že navajeni višjih plimskih valov, poročajo, da je gladina morja močno narasla, zlasti na območju Izole in Kopra.

Januar, ki spominja na poletje

Težko je spregledati, da trenutne razmere bolj spominjajo na poletne nevihte kot na zimsko spokojnost. V vzhodni Sloveniji so danes zabeležili rekordno 18 °C, kar presega celo marsikateri pomladni dan. Ta temperaturni šok, ki ga je povzročil močan jugozahodni veter, ni zgolj neobičajen, temveč ima tudi neposreden vpliv na vremenske dogodke.

Podobno kot poleti, ko se zaradi vročine in vlage ustvarijo idealni pogoji za nevihte, je tudi tokrat vroč zrak z juga trčil ob hladnejšo zračno maso, kar je sprožilo močne padavine in nevihte. Strokovnjaki portala Neurje so zapisali: “Konkretna ‘akcija’ na zahodu s številnimi udari strel, kot da smo sredi poletja.”

Kaj pričakovati v prihodnjih dneh?

Napovedi vremenoslovcev niso ravno optimistične. Do jutri bo večina rek dosegla svoje najvišje pretoke, zato bodo poplave na kritičnih območjih neizbežne. Posebno pozornost namenjajo območjem ob Savi, Kolpi in rekah na severozahodu države, kjer so razlivanja že v teku. Na Notranjskem se povečuje število ojezerjenih območij, medtem ko bodo na vzhodu države reke ostale zmerno vodnate.

Tisti, ki živijo ob rekah ali hudournikih, so pozvani, da spremljajo obvestila ARSO in se pripravijo na morebitne evakuacije. Čeprav bo vreme do konca tedna postopoma izboljšalo, ostaja vprašanje – koliko škode bo ta januarska nevihta še povzročila?

Preberite več:

Pozor, ARSO prižgal oranžno opozorilo za večji del države

Pripravil: N. Z.

Vir: ARSO, www

Pozor, ARSO prižgal oranžno opozorilo za večji del države

Po napovedih vremenoslovcev se danes predvsem v severozahodni Sloveniji obetajo obilnejše padavine, ob tem pa bo pihal tudi okrepljen jugozahodni veter, ki bo občasno ponekod lahko presegel hitrost 70 kilometrov na uro. Agencija RS za okolje (Arso) je zato za večji del države z izjemo jugovzhoda izdal drugo najvišje, oranžno vremensko opozorilo.

Dopoldne je padavine in veter pričakovati predvsem na zahodu Slovenije, močan veter pa se bo nato razširil tudi proti severovzhodu. Kot so napovedali na Arsu, se bodo tudi padavine, deloma plohe in ob morju tudi posamezne nevihte, od zahoda razširile nad večji del Slovenije in do večera, razen na severozahodu, ponehale.

V sredo se bo nadaljevalo spremenljivo oblačno vreme. Predvsem v zahodni Sloveniji bodo še nastajale posamezne kratkotrajne plohe. Najnižje jutranje temperature bodo od 3 do 8, najvišje dnevne od 7 do 14 stopinj Celzija.

Vremenoslovci za četrtek napovedujejo večinoma sončno vreme, zjutraj bo ponekod po nižinah megla, petek pa bi lahko bil spet bolj oblačen z možnimi padavinami proti večeru, so še napovedali na Arsu.

nd; Foto: Arso

Streslo Slovenijo v zgodnjih jutranjih urah, žarišče v tem kraju

Današnje jutro, 27. januarja 2025, je prebivalce Slovenije, natančneje tiste v okolici Jelšan, presenetil blag potres z magnitudo 1,1. Čeprav večina ljudi te naravne aktivnosti ni zaznala, se seizmologi strinjajo, da prav takšni dogodki služijo kot opomin, da živimo na območju, kjer je zemlja vedno v gibanju.

Potres ob petih zjutraj – “nedolžen” preizkus za tla

Potres, ki se je zgodil ob 5.21, je imel žarišče 11 kilometrov vzhodno od Jelšan, v neposredni bližini meje z Republiko Hrvaško. Globina potresa, ki je eden ključnih dejavnikov, ki vplivajo na občutek tresenja na površju, ni bila dovolj velika, da bi ga prebivalci zaznali – vseeno pa je dogodek natančno zabeležila mreža seizmoloških opazovalnic. Kaj to pomeni za povprečnega prebivalca? Ne veliko – a za strokovnjake? Ogromno. Majhni potresi, kot je bil današnji, so kot šepet zemlje, ki nam pove, da tam spodaj nikoli ne spi.

Vir: ARSO

Slovenija – potresno območje, ki vedno preseneča

Naša država leži na stičišču Alp in Dinarskega gorstva, kar pomeni, da je tukajšnje območje geološko precej aktivno. V letu 2022 je seizmološka mreža zabeležila skoraj 1800 potresov v Sloveniji in okolici, pri čemer jih je le 31 preseglo magnitudo 2,0. To število morda deluje impresivno, vendar je v resnici večina teh dogodkov za ljudi povsem nevidnih in neslišnih. Tudi današnji dogodek se zdi majhen v primerjavi z zgodovinsko znanim ljubljanskim potresom iz leta 1895, ki je z magnitudo 6,1 porušil številne stavbe.

Ali so takšni “nedolžni” potresi sploh pomembni?

Na prvi pogled se morda zdi, da ni velike razlike med tem, ali je magnituda potresa 0,5 ali 1,5 – a strokovnjaki bi temu močno oporekali. Manjši potresi pogosto kažejo na sproščanje napetosti v tektonskih ploščah, kar lahko pomeni manjšo verjetnost za velik potres v bližnji prihodnosti. A ne vedno – narava je, če uporabimo analogijo, kot nekdo, ki si pod mizo nervozno grize ustnico. Majhna tresljaja danes še ne pomenita, da ne bo jutri sledil glasen udarec pesti.

Jelšane in njihova bližina Hrvaški

Jelšane, vasica z manj kot 300 prebivalci, leži ob glavni prometni povezavi med Slovenijo in Hrvaško, kar pomeni, da so tamkajšnja tla že zaradi tranzitne obremenitve precej podvržena “tresljajem”. A potres? To je povsem druga zgodba. Domačini pravijo, da jih potresi ne prestrašijo – “Naj treska, dokler so hiše trdne!” pravi eden izmed prebivalcev, ki smo ga ujeli v bližnjem kafiču. Kljub temu je ta dogodek priložnost, da se spomnimo na zgodovinske potrese, ki so prizadeli to območje, kot je tisti iz leta 1998 pri Ilirski Bistrici.

Pomembno je, da se tudi ob navidez nepomembnih dogodkih, kot je današnji potres, zavedamo, kako ključna je naša pripravljenost. Od preverjanja statike hiš do poznavanja varnostnih postopkov – Slovenija ima dolgo tradicijo potresne vzdržljivosti, a narava ne pozna tradicij. Prav danes bi bil odličen trenutek, da preverimo, kako varna je naša okolica.

Pripravil: N. Z.

Vir: ARSO

ARSO za danes izdal opozorilo! Poglejte kaj nas čaka!

Slovenija se pripravlja na teden, v katerem se bo narava znova pokazala v vsej svoji nepredvidljivosti. Agencija Republike Slovenije za okolje (Arso) je za ponedeljek izdala oranžno vremensko opozorilo za severovzhod države, kjer bodo sunki vetra presegali 70 kilometrov na uro, kar v praksi pomeni razmere, ki niso zgolj neprijetne, temveč lahko postanejo tudi nevarne za premoženje in zdravje ljudi. Medtem je za južno polovico Slovenije napovedano rumeno opozorilo, ki prav tako nakazuje povečano previdnost.

Narava bo pokazala svojo moč

Ko pomislimo na veter, ki lomasti skozi drevje, zanaša vozila na odprtih cestah in ruši lahke konstrukcije, nas ne preseneti, da se ob takih opozorilih marsikdo vpraša: “Kako nevarne so razmere v resnici?” Oranžno opozorilo ni nekaj, kar bi smeli vzeti zlahka. To je poziv prebivalcem, da se pripravijo, morda umaknejo vozila z odprtih parkirišč, preverijo stabilnost vrtnih hišk ali odstranijo viseče okraske z balkonov.

Po Arsu bodo v višjih legah razmere še posebej zahtevne, kar pomeni, da bo jugozahodni veter s svojo močjo obremenil že tako občutljivo infrastrukturo na odprtih območjih. Severovzhodni del države, ki velja za bolj izpostavljen v tovrstnih vremenskih pojavih, bo v ponedeljek najbolj na udaru. A kaj to pomeni za ljudi v dolinah in mestih? Sunki vetra, ki presegajo 70 kilometrov na uro, so dovolj močni, da podrejo drevesa ali poškodujejo strešne kritine, zato previdnost ni le priporočljiva, ampak nujna.

Razlike med regijami – kdo bo najbolj prizadet?

Ponedeljek bo zaznamovan tudi s spremembami v oblačnosti. Na vzhodu Slovenije bo dopoldne mogoče uzreti nekaj sončnih žarkov, ki pa jih bo hitro zastrl oblak z zahoda. Zahodna Slovenija bo namreč že sredi dneva občutila prihod intenzivnih padavin, ki se bodo nato razširile nad osrednji in južni del države. Tu velja poudariti, da bo kljub nevihtni sliki vreme nenavadno toplo za konec januarja – najvišje dnevne temperature se bodo gibale med 9 in 14 stopinjami Celzija, kar nas spominja na pozno jesen, ne na globoko zimo. Severozahod, kjer bo hladneje, pa bo beležil temperature okoli 7 stopinj.

Padavinski val v torek – kaj sledi?

Če mislite, da bo ponedeljek preizkus odpornosti na veter, potem bo torek test vzdržljivosti pred dežjem. Napovedi kažejo na oblake in intenzivne padavine, ki bodo sprva prizadele zahod države, nato pa zajele večji del Slovenije. Ob morju bodo možne celo nevihte, kar je za zimski čas sicer redko, a zaradi toplih zračnih mas ne povsem nepričakovano. Veter, ki bo spremljal dežne nalive, bo še vedno močan, čeprav nekoliko manj intenziven kot v ponedeljek.

Meteorologi opozarjajo, da lahko kombinacija vetra in dežja vodi do večjih težav, saj močne padavine na že razmočenem terenu povzročajo povečano nevarnost zdrsov ali plazov. To velja zlasti za območja zahodne in osrednje Slovenije.

Bo sreda prinesla zimsko pravljico?

Vremenska slika se bo v sredo vendarle umirila. Po podatkih Arsa se bo količina padavin zmanjšala, večji del države bo doživel spremenljivo oblačno vreme, vendar povečini suho. To pomeni, da se bo vsaj za trenutek zdelo, kot da se vremenski kaos umika. Na Primorskem bo celo delno sončno, kar bo prebivalcem ob morju omogočilo nekaj prijetnejših trenutkov.

A kaj pa zima? Bo končno prišla do besede? Sneg, ki ga marsikdo pričakuje, za zdaj ostaja zgolj želja na obzorju. Višje temperature in dinamično vreme preprosto ne dovoljujejo nastanka stabilnih zimskih razmer, ki bi nas razveselile s snežno odejo. Če bo do sneženja prišlo, ga bomo verjetno videli zgolj v visokogorju.

Napisal: E. K.

Vir: ARSO, Pixabay

Arso izdal rumeni alarm za večji del države!

Ko veter prične šepetati, mnogi dvignejo ovratnike in zategnejo šale, a jutri bo šepet prerastel v glasne sunke, ki jih ne bo mogoče ignorirati. Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) je za osrednji, jugovzhodni in severovzhodni del Slovenije izdala rumeni alarm, s čimer opozarja prebivalce, naj se pripravijo na močan jugozahodni veter, ki lahko hitro preide mejo prijetnega piša in postane resna grožnja.

Razmere danes: Mir pred vetrovno nevihto

Današnji dan bo še razmeroma prijazen – oblačnost se bo v notranjosti Slovenije popoldne trgala, kar bo prineslo nekaj sončnih žarkov. Temperature bodo prijetne za zimski čas, saj bodo dosegle od 7 do 12 °C. A že jutri se bo narava pokazala v drugačni luči.

Jutrišnji dan: Veter, ki prinaša spremembo

Petek bo dan kontrastov. Medtem ko bo zahod Slovenije večinoma prekrila oblačnost, ki jo bo občasno spremljalo rahlo rosenje, bo vzhod sprva še užival nekaj sončnega vremena. Toda to bo le začasno. Proti poldnevu se bo tudi tam pooblačilo, jugozahodni veter pa bo postopoma krepil svoj vpliv. Temperature bodo ostale podobne kot danes – od 7 do 12 °C, na severozahodu nekoliko hladneje, okoli 5 °C –, vendar bo občutek zaradi vetra precej manj prijeten.

Povsem običajno zimsko dopoldne se lahko hitro prelevi v neprijetno situacijo, če bo veter presenetil tiste, ki so nepripravljeni. Arso zato opozarja, naj se ljudje izognejo tveganim mestom, kot so odprte planote, bližina dreves ali gradbišča.

Vikend pod vplivom vetra in padavin

Konec tedna bo prinesel še več dinamike. V nedeljo bodo padavine na zahodu Slovenije postopoma pridobivale na moči, medtem ko bo jugozahodni veter prehodno nekoliko oslabel. V ponedeljek pa se bo spet vrnil v okrepljeni obliki. Na zahodu bo pogosto rosenje, v vzhodnih krajih pa bo občasno celo nekaj razjasnitev, a to ne pomeni, da bo povsem brezskrbno.

Rumeni alarm: Kaj to pomeni za prebivalce?

ARSO je rumeni alarm razglasil kot preventivni ukrep, saj lahko močni sunki vetra hitro povzročijo težave. Kaj sploh pomeni rumeni alarm? Gre za stopnjo opozorila, ki prebivalce poziva k povečani previdnosti, saj obstaja nevarnost poškodb infrastrukture, podiranja dreves, motenj v prometu in celo osebnih poškodb. Čeprav to ni rdeči alarm, ki bi pomenil izredne razmere, je pomembno, da opozorila jemljemo resno – pogosto se najhujše nesreče zgodijo prav takrat, ko podcenjujemo naravo.

Previdnost na vsakem koraku: Kako se pripraviti?

Da bi se izognili nepotrebnim težavam, ARSO prebivalcem svetuje nekaj osnovnih ukrepov:

  • Zavarujte premične predmete: Vse, kar je na balkonih, terasah ali dvoriščih, bi lahko veter dvignil in razmetal.
  • Parkirajte avtomobile stran od dreves: Lomljenje vej ali podiranje dreves so pogosti pojavi ob močnem vetru.
  • Izogibajte se gradbiščem in slabše vzdrževanim stavbam: Veter lahko dvigne strešnike ali razrahljane dele zgradb.
  • Preverite vremenske razmere pred odhodom: Če se odpravljate na pot, bodite pozorni na stanje cest in vremenske spremembe.

Lokalni vpliv: Kako bo videti v različnih delih Slovenije?

Če živite na Primorskem, boste morda veter občutili manj intenzivno, saj so tam te vremenske razmere pogostejše. A v notranjosti Slovenije, zlasti v osrednjem delu in na vzhodu, lahko sunki presenetijo tiste, ki na to niso navajeni. Posebno previdnost svetujejo v bolj odprtih pokrajinah, kot je Prekmurje, kjer jugozahodnik dosega večje hitrosti.

Pogled v prihodnost: Se obeta še več neviht?

Čeprav trenutne vremenske razmere ne kažejo na dolgotrajno obdobje ekstremnih pojavov, je jugozahodni veter pogosto uvod v večje vremenske spremembe. Ali nas bo prihodnji teden pričakal s še več padavinami in vetrovnimi razmerami? To bo odvisno od premikanja vremenskih front, a ARSO svetuje, naj prebivalci spremljajo redna opozorila in napovedi.

Napisal: E. K.

Vir: Arso, Freepik

Sneg se vrača – preverite, kdaj in kje!

Po tednih nenavadnega vremena, ko smo skoraj pozabili, kaj pomeni ledeno mrzlo jutro, in smo ob temperaturah, ki so se povzpele celo do +12 °C, pomislili, da bo zima preskočila svojo vlogo, se očitno obeta sprememba. Meteorologi napovedujejo hladen prodor iz severovzhoda, ki bi lahko končno prinesel nekaj, kar zimski romantiki čakajo že tedne – sneg. A vprašanje, ki se postavlja ob tem: bo sneg le bežna popestritev dneva ali pravo zimsko presenečenje?

Oblačnost, ki prinaša obljubo zime

Po zadnjih podatkih Agencije RS za okolje (ARSO) se bo v sredo, 15. januarja 2025, oblačnost zgostila predvsem v notranjosti države. Zlasti popoldne se bodo oblaki razlezli prek dolin in gričev vzhodne Slovenije, kjer naj bi nas prekrila vsaj rahla snežna odeja. A ne pozabimo – v zraku ni veliko vlage, zato bodo padavine skromne. Prav lahko se zgodi, da bodo prebivalci Prekmurja, Haloz ali Kozjanskega namesto prasketanja snežink na oknih videli le megličaste sledi naletavanja snega, ki bodo izginile še preden bi pustile svoj pečat.

Na Primorskem druga zgodba – jasnina in burja

Medtem ko bo vzhod države spremljal oblačen pogled na nebo, bo na Primorskem vreme povsem drugačno. Burja, ki je v zadnjih dneh pojenjala, bo v četrtek spet pridobila na moči, sunki vetra pa bodo ponekod dosegali več kot 100 km/h. Čeprav domačini burjo doživljajo kot vsakodnevnega sopotnika, ne gre pozabiti na njeno neizprosno moč – odvrže senčnike, podre stare ograje in voznike na avtocesti opozori, naj trdno držijo volan.

Zimski pozdrav brez velikih scen

Čeprav nekateri že sanjajo o sneženju, sankališčih in snežakih, ostaja tokratna napoved bolj kot ne simbolična. Le toliko snežink, da bo zrak dišal po zimi, ne pa toliko, da bi morali po lopato ali se spraševati, ali zimske gume še zadoščajo. In vendar – bodite pripravljeni. Narava zna presenetiti, in morda bo prav v sredo tisti dan, ko boste ob pogledu skozi okno presenečeno vzkliknili: “O, poglej, sneži!”

Napisal: E. K.

Vir: Arso, Neurje.si

ARSO opozarja: Prihaja burja z rekordno močnimi sunki!

Ko se zima na Primorskem razmahne v vsej svoji surovi lepoti, se v zraku zgodi nekaj posebnega – burja, ta nepredvidljiva kraljica vetrov, ki s svojo močjo in hladnim šepetom prinaša ledeni utrip narave. A tokrat njen prihod ni zgolj običajen meteorološki pojav – Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) opozarja, da bi lahko njeni sunki danes in v in torek presegli hitrost 100 kilometrov na uro!

Če ste kdaj občutili burjo, veste, da njen veter ne zgolj piha – sili, pritiska, lomasti. Vse od vinogradov v Vipavski dolini do pristanišča v Kopru je burja tista, ki lahko iz dreves otrese še zadnje suhe liste in jih zavrti v ples, kot da bi želela naravo opomniti, kdo je resnični gospodar pokrajine.

Kaj nas čaka v začetku tedna?

Po napovedih ARSO se bo vreme v Sloveniji precej razlikovalo glede na regijo:

  • Ponedeljek bo na vzhodu, jugu in deloma v osrednji Sloveniji pretežno oblačen, medtem ko bo na Primorskem in severozahodu prevladovalo sončno vreme – kljub ledenemu vetru.
  • Temperature bodo zjutraj močno pod lediščem: od –8 do –3 °C, v Zgornjesavski dolini pa celo do –12 °C. Na območjih, kjer bo pihala burja, bodo jutranje vrednosti nekoliko višje, okoli 0 °C.
  • Dnevne temperature bodo kljub soncu skromne: od –1 do 3 °C, le na Goriškem in ob morju bo nekoliko topleje – okoli 6 °C.

Burja – fenomen, ki ga ne gre podcenjevati

Burja ni zgolj običajen veter. Njeni sunki so lahko tako močni, da lahko prevračajo tovornjake, kar se je zgodilo večkrat na odseku Razdrto–Vipava, kjer prometne kamere pogosto beležijo prizore, kot iz filma katastrofe. Voznike opozarjajo znaki z rdečim opozorilom in pogosto morajo vozila z burji odpornejšo konstrukcijo, kot so avtobusi in tovornjaki s ponjavami, ustaviti in čakati na umiritev razmer.

Vendar burja ni samo nevarnost. Kot pravijo domačini: “Burja poskrbi, da vino zadiha in suho meso dobi tisto pravo aromo.” Prav zaradi burje so vipavski pršuti tako cenjeni, saj meso sušijo naravno, v suhem in mrzlem vetru, ki preprečuje vlažnost in kvarjenje.

Kakšne so posledice močne burje?

Močna burja vpliva na več plasti vsakodnevnega življenja:

  • Promet: na nekaterih avtocestnih odsekih se lahko uvedejo popolne ali delne zapore za določene tipe vozil. Precej verjetno je, da bo odsek med Ajdovščino in razcepom Nanos podvržen omejitvam, zato preverite prometne informacije.
  • Infrastruktura: reklamni panoji, lahke konstrukcije in celo kakšna manj kvalitetno pritrjena streha lahko končajo kot kup ruševin.
  • Narava: burja lahko dobesedno lomi drevesa in jih zapiha na cestišča. Celo domačini včasih rečejo: “Ko burja zapiha, še ptice iščejo zavetje.”

Kako se pripraviti na burjo?

Ob takšni vremenski napovedi ni odveč nekaj previdnosti:

  • Zavarujte predmete: pospravite vrtne stole, senčnike ali cvetlična korita, saj jih lahko burja odnese ali poškoduje.
  • Omejite gibanje na prostem, še posebej v bližini dreves ali gradbenih odrov.
  • Če se odpravljate na pot, preverite prometna opozorila in se izognite odsekom, znanim po močnih sunki burje.

Zakaj je burja na Primorskem tako značilna?

Burja nastaja, ko hladen zrak s celinskega dela Slovenije prehaja čez hribe in doline ter se spušča proti toplejšemu Sredozemlju. Zaradi tega se njena hitrost ob spuščanju pospeši. Pokrajina ji narekuje smer in moč – prav zato so kraji, kot so Vipavska dolina, Kras in območje Goriških Brd, vedno med prvimi, kjer burja pokaže zobe.

Čeprav je burja nekaj, s čimer se Primorci že stoletja spopadajo – in jo hkrati spoštujejo – njeni močnejši izbruhi lahko prinesejo neprijetnosti in nevarnosti. ARSO opozarja, da so sunki nad 100 km/h resen razlog za previdnost. Spremljajte vremenska obvestila, načrtujte poti premišljeno in poskrbite za varnost – kot bi rekli na Primorskem: “Burja ne pozna šale!”

Napisal: E. K.

Vir: Arso, Freepik

Ste čutili nov potres? Tokrat so ga najbolj čutili na tem koncu Slovenije

V nedeljo, 12. januarja 2025, ob 15.52 so seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic zabeležili potres magnitude 2,0 v bližini Krškega, 73 km vzhodno od Ljubljane.

Po prvih podatkih so potres čutili posamezni prebivalci Krškega in okolice. Ocenjujejo, da intenziteta (učinki) potresa ni presegla IV. stopnje po evropski potresni lestvici (EMS-98).

Šibek potresni sunek v okolici Litije

Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so danes ob 3.44 zabeležili šibek potresni sunek magnitude 1,9. Po prvih podatkih je bilo žarišče potresa 26 kilometrov vzhodno od Ljubljane v okolici Litije.

Intenziteta potresa v širšem nadžariščnem območju ni presegla IV. stopnje po evropski potresni lestvici, potres pa so čutili prebivalci občine Litija, so še sporočili iz urada za seizmologijo na Agenciji RS za okolje.

Kaj storiti med šibkim potresom?

Med šibkim potresom je pomembno ostati miren in slediti osnovnim varnostnim ukrepom, da zaščitite sebe in svoje bližnje. Čeprav je šibek potres manj nevaren, lahko kljub temu povzroči manjše poškodbe predmetov oz. vas prestraši.

Če ste v zaprtih prostorih, se čim prej sklonite in poiščite zavetje pod trdno mizo ali ob notranji steni, kjer ni oken ali visečih predmetov. Če zavetja ni, prekrijte glavo in vrat z rokami, da zaščitite najbolj ranljive dele telesa. Izogibajte se mestom, kjer bi lahko padli težki predmeti, kot so police, svetilke ali slike. Če ste v postelji in v bližini ni nevarnih predmetov, ostanite ležati ter se pokrijte z odejo preko glave. Med potresom nikoli ne uporabljajte dvigala in se ne premikajte po stopnicah, saj lahko postanejo nevarne.

Če vas potres ujame zunaj, se čim bolj oddaljite od stavb, električnih drogov in dreves. Poiščite odprt prostor, kjer ni nevarnosti padanja predmetov. Če ste v vozilu, varno ustavite ob robu ceste in ostanite v avtu, dokler tresenje ne preneha. Ko se potres konča, preverite, ali je kdo okoli vas poškodovan, in nudite pomoč, če je potrebno. Bodite pozorni na morebitne poškodbe stavbe in se umaknite, če opazite resne razpoke ali vonj po plinu. Pripravite se na morebitne popotresne sunke, saj se ti pogosto pojavijo po glavnem sunku.

nd; Foto: Shutterstock