Novice Show Life & Style Sci-Tech Šport Viral Piši na dlan

Golob in Vrečko pod drobnogledom: Se zapletata v izjavah o javnem zdravstvu?

LJUBLJANA – V zadnjih dneh so se v javnosti ponovno razvneli očitki o preusmerjanju pacientov iz javnih zdravstvenih ustanov v zasebne ambulante, kar je dvignilo veliko prahu in sprožilo kritične odzive. Poslanka Jelka Godec je opozorila na izjave ministrice za kulturo dr. Aste Vrečko in predsednika vlade dr. Roberta Goloba, ki sta na ta vprašanja odgovorila na način, ki ni pomiril javnosti, temveč sprožil dodatne dvome o transparentnosti in etičnosti zdravstvene politike v Sloveniji.

Ministrica Vrečko: »Takšnega preusmerjanja ne sme več biti«

Ministrica za kulturo, dr. Asta Vrečko, ki je tudi koordinatorica Levice, je v oddaji Odmevi na TV Slovenija septembra podala izjavo, ki je močno odmevala. Kot je dejala, bi bilo treba omejiti možnost, da zdravstveni delavci istočasno delajo v javnem in zasebnem sektorju. Po njenem mnenju nekdo, ki dela v javni zdravstveni mreži, “ne more istočasno delati še za zasebnike, čiste zasebnike, ki jim je treba storitve plačevati.” Dodala je, da je to nekaj, kar se je verjetno že zgodilo mnogim bolnikom, vključno z njo, ko ji je zdravnik rekel, naj pride na pregled v zasebno ambulanto.

“Ko ti zdravnik reče: ‘Pridi naslednji teden v samoplačniško ambulanto,’ ne sme več priti,” je opozorila Vrečko. Ta izjava je izpostavila dolgoletne težave bolnikov, ki v javnem zdravstvu naletijo na dolge čakalne vrste, medtem ko jim zdravniki pogosto ponujajo obravnavo v zasebnem sektorju – seveda proti plačilu.

Godčeva: Ministrica zdaj ne želi več odgovarjati na vprašanja

Ko je poslanka Jelka Godec v javnosti izpostavila to izjavo in postavila vprašanja o tem, kdaj in kje je ministrica Vrečko doživela takšno situacijo ter kako se je na “ponudbo” odzvala, pa je ministrica dejala, da to področje ni v njeni pristojnosti. “Ministrica ni več pristojna za odgovor,” je kritično zapisala Godčeva, ki meni, da bi se Vrečko morala bolj jasno opredeliti do vprašanja in pojasniti, kako kot javna funkcionarka gleda na prakso preusmerjanja pacientov.

Vir: X

Premier Golob: Plastični primeri, a brez konkretnih podatkov

Podoben odziv je Godec doživela tudi s strani predsednika vlade dr. Roberta Goloba. Premier je v oddaji Odmevi 12. septembra podal plastičen primer o preusmerjanju pacientov v zasebne ordinacije. Dejal je: “Dal bom zelo plastičen primer. Ta zakon v celoti ukinja prakse, ko je bil neki zdravnik zaposlen v javni bolnišnici, tam je malo delal, lahko celo nič, preusmerjal svoje paciente v svojo zasebno ordinacijo in tam brez problema, včasih samoplačniško, včasih za javni denar opravljal iste storitve, ki jih nekako ni zmogel v bolnišnici.”

Ko je poslanka Godčeva zahtevala dodatna pojasnila o primerih, na katere se je premier skliceval, je Golob pojasnil, da so mu informacije posredovali predstavniki Združenja pacientovih pravic, vendar pa zaradi varstva osebnih podatkov ni mogel razkriti podrobnosti. Godec je bila kritična do tega odgovora in se spraševala, zakaj vlada ne more biti bolj transparentna glede tako občutljivih vprašanj.

Vir: X

Ali resnično obstajajo konkretni primeri?

Vprašanje, ki ga postavlja Godčeva in s katerim se strinjajo mnogi državljani, je, zakaj premier in ministrica nista pripravljena razkriti konkretnih primerov. Očitki o preusmerjanju pacientov v zasebne ambulante niso novi, a zdi se, da javnost vse bolj zahteva konkretne dokaze o teh primerih, ne pa zgolj posplošenih navedb. Ali vlada namerava raziskati in javno predstaviti primere, kjer bi bilo takšno preusmerjanje dokazano?

Etika in pravičnost v zdravstvu – ali obstajajo rešitve?

Etično vprašanje, ki ga sproža ta razprava, je, ali je pravično, da bolniki, ki ne zmorejo ali ne želijo plačati za zasebne storitve, v javnem sistemu čakajo bistveno dlje na enake zdravstvene storitve. “Kako je mogoče, da zdravnik v javnem zdravstvu nima časa za bolnika, isto storitev pa lahko takoj ponudi kot samoplačniško?” se sprašujejo kritiki.

Združenje pacientovih pravic že dolgo opozarja, da so številni bolniki v javnem sistemu postavljeni v slabši položaj, saj ne morejo dostopati do enakih storitev v enakem časovnem okviru. Vlada sicer trdi, da si prizadeva za izboljšanje dostopa do zdravstvenih storitev in zmanjšanje čakalnih dob, vendar pa skeptiki menijo, da so takšne obljube daleč od realnosti.

Prihodnost zdravstvene reforme v Sloveniji

Vladne napovedi o zdravstveni reformi vključujejo cilje, kot so večja transparentnost, boljši pogoji za javne uslužbence in zmanjšanje odvisnosti od zasebnih storitev. Ali bo reforma res zagotovila enakopravno obravnavo za vse državljane? Mnogi dvomijo, saj se zdi, da javni in zasebni sektor v Sloveniji vse bolj prepletata, kar bi lahko dolgoročno oslabilo zaupanje v javno zdravstvo.

Za zdaj ostaja vprašanje, ali bo vlada lahko zagotovila, da bodo pacienti imeli enakopraven dostop do zdravstvenih storitev, ali pa bodo številni še naprej prisiljeni iskati pomoč v zasebnem sektorju, čeprav za višjo ceno. Godčeva je izrazila upanje, da bo vlada na to temo sprejela konkretne ukrepe, ki bodo zaščitili pravice bolnikov in zagotovili enak dostop do storitev v javnem zdravstvenem sistemu.

Ali bodo bolniki dobili odgovore?

Zadnja razkritja in javne razprave kažejo na globoko nezaupanje v delovanje slovenskega zdravstvenega sistema, še posebej glede prepletanja javnega in zasebnega sektorja. Ali bodo odgovorni pojasnili svoje stališče in sprejeli ukrepe, ki bodo v prid bolnikom? Javnost pričakuje odgovore, a se zdi, da bodo ti odgovori še nekaj časa ostali v domeni politike, daleč od vsakdanjih težav bolnikov.Napisal: N. Z.

Vir: X, www

Znana slovenska pevka obupana: “Gospa ministrica, Asta Vrečko, javno vas pozivam, da ustavite ta mobing!”

Dogaja se na ministrstvu za kulturo.

LJUBLJANA – „Spet bom javno objavila, kakšen mobing nad mano izvaja moj nadrejen Rok Avbar: prišla sem prej z bolniške po težki operaciji, da bi ja šel razpis pravočasno in korektno v objavo, pa Avbar ni bil toliko profesionalen, da bi me obvestil, da bo šel razpis kasneje ven in sem to zgolj slučajno izvedela od ljudi, ki za to sploh niso pristojni, medtem ko se že dva tedna mučim s tem. Gospa ministrica, Asta Vrečko, javno vas pozivam, da ustavitev ta mobing nad mano. Hvala iz srca v naprej! Glasbeniki, to da še ne bo razpisa za glasbo, se zahvalite vodstvu ministrstva za kulturo,“ je zapisala mag. Alenka Gotar, uslužbenka ministrstva za kulturo in tudi uspešna slovenska pevka.

Že prej očitki

Očitno ima zgodba malce daljšo brado. “Eden ključnih ljudi, ki po navedbah medijev za ministrico opravlja tako imenovane umazane posle, je Rok Avbar, vodja Sektorja za umetnost, ki ima še »posebno« nalogo za izvedbo kot vodja elitne enote za »šamaranje«,” je še moč prebrati na omrežju X.

Operna pevka in Cvet z juga

Alenka Gotar je slovenska operna pevka, ki je zaslovela s svojo glasovno virtuoznostjo in močno odrsko prezenco. Rodila se je 23. avgusta 1977 v Ljubljani. Izobraževala se je na ljubljanski Akademiji za glasbo, kjer je zaključila študij solo petja, nadaljevala pa je tudi na Mozarteumu v Salzburgu in na Visoki šoli za glasbo v Karlsruheju, kjer je diplomirala z odliko.

Njena glasbena kariera se je začela razvijati predvsem na področju klasične glasbe, kjer je bila večkrat angažirana kot solistka v različnih operah in koncertih. Ena njenih prelomnih točk v karieri je bilo sodelovanje na Evroviziji leta 2007, kjer je Slovenijo zastopala s pesmijo “Cvet z juga”. Ta pesem ji je prinesla še večjo medijsko prepoznavnost v Sloveniji in širše.

Poslanka SDS

Alenka je skozi leta nastopala na številnih priznanih koncertnih in opernih odrih, kjer je izvajala tako klasično operno literaturo kot tudi sodobnejša dela. Poleg solističnih koncertov in opernih vlog se ukvarja tudi z glasbeno pedagogiko, kjer je mentorica mladim talentom, med katerimi je bil tudi njen mož, glasbenik Anže Šuštar.

Poleg glasbene kariere se je Alenka Gotar preizkusila tudi v politični karieri. Leta 2018 je vstopila v politiko kot kandidatka na listi Slovenske demokratske stranke (SDS) in postala poslanka v Državnem svetu Republike Slovenije. V tem obdobju je bila aktivna tudi na področju kulturne politike​.

Kar 17 let razlike

V osebnem življenju jo pogosto spremlja pozornost medijev zaradi njenega zakona z Anžetom Šuštarjem, s katerim ima sina.

Znana je tudi po svojem turbulentnem ljubezenskem življenju z Anžetom Šuštarjem, ki je prav tako glasbenik. Njuna zveza je odmevala predvsem zaradi starostne razlike – Alenka je 17 let starejša od Anžeta – in zaradi pritiskov okolice. Kljub številnim oviram in pritiskom sta se leta 2015 poročila na gradu Strmol. Njuna poroka je bila sprva skrivnostna, vendar so mediji pozneje razkrili več podrobnosti. Alenka in Anže sta kasneje oznanila, da pričakujeta sina, kar je bilo zanju pomembno življenjsko poglavje​.

Njuna zveza je v preteklosti doživela tudi težke trenutke, vključno z razhodi in ponovnim združevanjem. Po nekaterih virih je Anže v intervjuju izrazil, da je bila Alenka ljubezen njegovega življenja in da si ni zapiral vrat možnosti, da bi se njuna ljubezen nekoč zopet razplamtela. A pritisk medijev in okolice je vplival na njun odnos. Alenka in Anže sta imela tudi glasbeno sodelovanje, kjer sta izdala nekaj pesmi skupaj in s tem dodatno okrepila svojo profesionalno vez.

Napisal: Nadlani.si

Vir: www

Ministrica Asta Vrečko: “Bila sem stara 6 let, ko je oče naredil samomor”

Slovenska ministrica za kulturo, Asta Vrečko, je na svetovni dan preprečevanja samomora delila globoko osebno zgodbo o tragični izgubi svojega očeta. V čustveni objavi je razkrila, kako je že v otroštvu doživela tragedijo, ki jo je močno zaznamovala.

Spomin na očeta in boleča izguba

Asta Vrečko je svojo ganljivo izpoved delila ob fotografiji iz otroštva, kjer je s svojim očetom. “Na tej fotografiji je moj zadnji rojstni dan z očetom, saj naslednjega ni dočakal,” je zapisala. Ko je bila stara šest let, je njen oče na svoj 40. rojstni dan naredil samomor. Ta izguba je pustila globoke rane, ki jih nosi s seboj vse življenje. Ministrica poudarja, da je njena zgodba le ena izmed mnogih, saj se mnogi soočajo s podobnimi tragedijami.

V svoji objavi je opozorila na duševne stiske, s katerimi se sooča veliko ljudi. Poleg osebnih stisk so tu še finančne težave, bolezni in odvisnosti, ki močno vplivajo na posameznike. Ministrica je spomnila, kako so bili v devetdesetih letih samomori skoraj normalizirani, vendar se o tem ni javno govorilo. Ta tišina je mnogim bližnjim, ki so ostali, pustila občutke krivde in nemoči.

Preprečevanje samomora – ključna je odprtost

Na svetovni dan preprečevanja samomora je ministrica poudarila pomen odprtega dialoga o tej temi. Prepričana je, da je nujno, da se o duševnih težavah odkrito pogovarjamo tako v zasebnosti kot v družbi. Prav tako je izpostavila potrebo po vzpostavitvi socialnih in institucionalnih mehanizmov, ki bodo preprečili občutke brezizhodnosti in pomagali ljudem pri vključevanju v družbo.

Ministrica je svojo zgodbo delila, da bi opozorila na pomembnost podpore tistim, ki se borijo z duševnimi stiskami, in njihovim bližnjim. “Samomor prizadene tudi najbližje,” je zapisala in s tem izpostavila občutke krivde, ki ostajajo po takšnih tragedijah. Pomembno je, da skupaj ustvarimo podporno okolje, kjer se bodo ljudje počutili dovolj varne, da poiščejo pomoč.

Ministričina čustvena izpoved nas opominja, da je duševno zdravje ključnega pomena, in nas spodbuja, da prekinemo tišino ter podpremo tiste, ki so v stiski.

Viri podpore:

• Zaupni telefoni Samarijan in Sopotnik: 24-urna podpora na številki 116 123

• Telefon za otroke in mladostnike TOM: med 12. in 20. uro na številki 116 111

Napisal: N. Z.

Vir: FB