Vesolje postaja vse temnejše – razlog vas bo presenetil

NIZOZEMSKA – Vedno več znanstvenikov izraža skrb zaradi motenj, ki jih povzročajo sateliti Elon Muskovega Starlinka, saj te ovire vplivajo na ključne raziskave vesolja. “Vsakič, ko je v orbito poslanih več satelitov z visoko stopnjo emisije, vidimo vse manj neba,” je povedala profesorica Jessica Dempsey, direktorica nizozemskega inštituta za radioastronomijo ASTRON, za BBC News. Po njenih besedah je nova generacija teh satelitov, znanih kot Starlink V2, veliko bolj moteča za opazovanja kot predhodne različice.

Starlink je ambiciozen projekt podjetja SpaceX, katerega cilj je omogočiti širokopasovni internet povsod po svetu, tudi na težko dostopnih območjih, kot sta Ukrajina in Jemen . Vendar pa astronomi opozarjajo, da tovrstne koristi prihajajo z visoko ceno. Motnje, ki jih povzročajo Starlink sateliti, so tako intenzivne, da vplivajo na raziskave ključnih astronomskih pojavov, kot so črne luknje, oddaljene galaksije in celo eksoplaneti, ki se nahajajo milijone svetlobnih let stran.

Velik vpliv na raziskave vesolja

Poleg že omenjenih motenj se znanstveniki soočajo z vedno večjimi težavami pri uporabi radioteleskopov. Starlink sateliti namreč delujejo v nizki Zemljini orbiti in oddajajo radijske valove, ki zaslepijo občutljive naprave, namenjene opazovanju vesolja. Profesorica Dempsey opozarja, da je motenje satelitov izjemno resen problem, saj lahko povsem onemogoči raziskovanje določenih nebesnih teles, kar znanstvenikom onemogoča pridobivanje novih informacij o vesolju. “Proučujemo izjemno oddaljene objekte in dogodke v vesolju, vendar so naši instrumenti zaradi teh satelitov dobesedno zaslepljeni,” je dodala.

Število satelitov, ki jih SpaceX načrtuje poslati v orbito, se še naprej povečuje, kar dodatno zaostruje položaj. Po nekaterih ocenah bo do konca tega desetletja v orbiti kar več tisoč Starlink satelitov, kar bo močno obremenilo znanstvene raziskave . Medtem ko so bili astronomi že ob prvi generaciji Starlink satelitov zaskrbljeni, pa je nova generacija teh satelitov, imenovana V2, še bolj problematična. Znanstveniki iz inštituta ASTRON so ugotovili, da so motnje, ki jih povzročajo ti sateliti, kar 32-krat večje od tistih, ki jih je povzročala prva generacija.

Naraščanje števila satelitov in sevanja, ki ovirajo pogled na nebo.

Vpliv tudi na Slovenijo

Tovrstne motnje niso omejene zgolj na raziskovalne centre v tujini. Sateliti Starlink so vidni tudi nad Slovenijo, kar je že povzročilo zanimanje javnosti, predvsem zaradi nenavadnih svetlobnih pojavov na nebu. Kljub temu, da ti pojavi morda vzbujajo radovednost, imajo sateliti resne posledice za znanstvena opazovanja. Slovenija, ki ima svojo astronomijo močno povezano z evropskimi observatoriji, predvsem tistimi v Italiji in Avstriji, lahko prav tako občuti negativne učinke teh satelitov. Motnje, ki jih povzročajo Starlink sateliti, lahko vplivajo na raziskave slovenskih astronomov, saj se radioteleskopi in druge raziskovalne naprave pogosto uporabljajo za mednarodne projekte.

Poleg tega so ti sateliti izjemno svetli, kar pomeni, da lahko ovirajo tudi amaterske opazovalce neba, ki se zanimajo za opazovanje zvezd in drugih nebesnih teles. Medtem ko ima Starlink vlogo pri zagotavljanju dostopa do interneta na odročnih območjih, se postavlja vprašanje, ali je to res vredno cene, ki jo plačujemo na področju znanstvenih odkritij.

Kaj pravi SpaceX?

SpaceX, podjetje v lasti Elona Muska, ki je odgovorno za satelite Starlink, se do zdaj še ni odzvalo na zahteve za komentar glede težav, s katerimi se soočajo astronomi. Kljub temu je znano, da podjetje nadaljuje z načrti za širitev svoje satelitske mreže, saj si prizadeva zagotoviti hitri internet na čim večjem delu planeta. Ta cilj sicer koristi številnim odročnim skupnostim, vendar pa bi bilo potrebno najti rešitve za zmanjšanje vpliva na znanstvena opazovanja.

Čeprav sateliti Starlink predstavljajo pomemben tehnološki napredek, so njihovi stranski učinki vse bolj očitni. Kot je opozorila profesorica Dempsey, bomo morali najti način, kako uravnotežiti tehnološki napredek s potrebo po zaščiti znanstvenih raziskav. Njene izjave so bile objavljene v intervjuju za BBC News, kjer je poudarila, da brez hitrega ukrepanja morda nikoli več ne bomo mogli nemoteno opazovati neba.

Napisal: N. Z.

Vir: BBC News, www, Freepik