Za vse tiste, ki jih privlačijo skrivnosti vesolja, se je leto 2025 začelo z osupljivim astronomsko obarvanim večerom. Včerajšnje nebo je poskrbelo za prizor, ki bi lahko krasil naslovnice znanstvenih revij – Venera in Luna, ujeta v elegantnem nebesnem plesu, sta obsijali zahodno obzorje in navdušili vsakogar, ki si je vzel trenutek za pogled navzgor. Venera in Luna: Kozmični duet Kaj je konjunkcija? Marsikdo ob tem izrazu pomisli na zapleten astronomski pojav, a v resnici gre za prav preprost in čaroben dogodek – trenutek, ko se dve nebesni telesi navidezno srečata na nebu. Venera, kraljica noči, je bila s svojo značilno bleščečo svetlobo popolna spremljevalka tanke srpaste Lune, ki se je lesketala kot srebrna ladjica na mirnem morju. Pravijo, da ima Venera v sv

Ste se kdaj zazrli v temno nebo in si zamislili, kako bi bilo, če bi lahko podrobneje raziskali Rdeči planet, Mars? Leto 2025 bo za vse ljubitelje vesolja in astronome prineslo izjemno priložnost za opazovanje našega planetarnega soseda v njegovem najbolj spektakularnem trenutku – opoziciji Marsa. Ta astronomija je dogodek, ki se zgodi le vsakih nekaj let, vendar bo januarja 2025 Mars dosegel svojo največjo svetlost in bo na nočnem nebu izjemno viden. Zato, ne glede na to, ali ste navdušeni amaterski astronom ali pa zgolj radovedni opazovalec, ta dogodek preprosto morate ujeti! A 360° view from the surface of Mars from Perseverance Rover📸: NASA/JPL-Caltech/Simeon Schmaußpic.twitter.com/vEBDPJzeb9— Wonder of Science (@wonderofscience) December 4, 2023 Kaj pomeni o

Ko se pogovarjamo o naravnih pojavih, ki nas popolnoma očarajo, ni dvoma – lunin mrk s svojo spektakularno krvavo luno zlahka pritegne pozornost. Tako kot vsak astronomski dogodek, tudi lunin mrk, s svojo rdečkasto svetlobo, prežema mističnost, ki je skozi zgodovino pogosto povezovala z prerokbami in napovedmi. Vendar pa to ni le stvar legend, temveč pravi dogodek, ki ga bo v letu 2025 mogoče spremljati – če seveda živite na pravem mestu. Kaj točno je lunin mrk? Lunin mrk se zgodi, ko je Zemlja postavljena med Soncem in Luno, kar pomeni, da Zemljina senca popolnoma ali delno prekrije Luno. Ta senca je tista, ki povzroči tisto značilno rdečkasto barvo, zaradi katere je lunin mrk znan kot "krvava luna". V tem trenutku Luna ni povsem temna, ampak se zazdi v čudovitem rd

4. DECEMBER – Dan, ki v sebi nosi zgodbe vladarjev, znanstvenih odkritij, političnih prebojev in lokalnih tradicij. Toda kaj vse pomeni ta datum? Poglejmo podrobneje – z rahlim pridihom kritičnosti, ki ga takšne zgodbe včasih zahtevajo. Zgodovinski preobrati: Kralji in vesolje Leta 771 je Karel Veliki postal edini vladar Frankovskega kraljestva. Kaj to pomeni danes? Takrat je bil to korak, ki je utrdil temelje za Svetorimsko cesarstvo, nekakšen predhodnik modernih evropskih združenj. Ampak priznajmo si – ideja o združeni Evropi, kjer bi vsi sodelovali v miru, ni nova, niti vedno uspešna. Če bi Karel vedel, kako zapletena bo politika v prihodnjih stoletjih, bi morda raje postal kmetovalec. Na popolnoma drugem koncu spektra, leta 1639, je Jeremiah Horrocks prvi natan�

Komet C/2023 A3 (Tsuchinshan–ATLAS), ki so ga astronomi prvič opazili leta 2023, je na poti proti Zemlji, kjer bo že oktobra 2024 zasvetil na nočnem nebu. S spektakularnim pojavom nas bo razveselil prvič po 80.000 letih, kar pomeni, da so ga nazadnje videli ljudje, ki so živeli v kameni dobi. Ta dogodek je izjemen ne samo zaradi njegove starodavnosti, temveč tudi zaradi možnosti, da bo komet eden najsvetlejših v zadnjih desetletjih, kar mu je prineslo naziv "komet stoletja". Prvič opazili v Južni Afriki in na Havajih Komet A3 je bil prvič opazen v začetku leta 2023 v observatorijih v Južni Afriki, Čilu in na Havajih. Astronomi so hitro izračunali njegovo orbito in napovedali, da bo komet viden s prostim očesom proti koncu leta 2024. Sprva so opozarjali, naj ne gojim

Raziskovalci z Inštituta za astronomijo Univerze na Havajih (IfA) so prišli do pomembnih novih odkritij glede rdečih pritlikavih zvezd in njihovega vpliva na potencialno življenje na eksoplanetih, ki krožijo okoli njih. Rdeče pritlikavke, ki so med najpogostejšimi zvezdami v vesolju, so znane po svojih nepredvidljivih in močnih zvezdnih izbruhih. Nova študija, ki je bila nedavno objavljena v Mesečnih obvestilih Kraljevega astronomskega društva, je pokazala, da ti izbruhi oddajajo veliko višje ravni ultravijoličnega (UV) sevanja, kot se je prej domnevalo. To odkritje postavlja pod vprašaj sposobnost planetov okoli teh zvezd, da vzdržujejo življenje. Ultravijolično sevanje je pomemben dejavnik, ki vpliva na bivalnost planetov. Previsoke ravni UV sevanja lahko razgradijo a

Severni sij, znan tudi kot aurora borealis, je čaroben naravni pojav, ki ga običajno povezujemo s severnimi zemljepisnimi širinami, kot so Norveška, Švedska in Kanada. Vendar pa je zaradi povečanih aktivnosti Sonca in nedavnega izbruha 14. avgusta 2024 zdaj možno, da ta svetlobni spektakel opazimo tudi v južnejših delih Evrope, vključno s Slovenijo. Severni sij nastane, ko delci iz Sonca, znani kot sončni veter, trčijo v Zemljino magnetno polje. Ti delci vzburijo molekule v Zemljini atmosferi, kar povzroči emisijo svetlobe, ki jo vidimo kot severni sij. Intenzivnost tega pojava je odvisna od moči sončnega vetra in Zemljine magnetne aktivnosti. Ker se trenutno Sončev cikel 25 približuje svojemu vrhuncu, je pričakovati več geomagnetnih neviht, ki lahko povzročijo sever