Novice Show Life & Style Sci-Tech Šport Viral Piši na dlan

Požar pri Nassfeldu, skoraj 400 ljudi evakuiranih sredi noči: “Bilo je strašljivo!”

V Dropolju blizu Mokrin, v bližini priljubljenega smučišča Nassfeld, je večerni mir razburkala nepričakovana tragedija – požar v hotelski savni. V nekaj minutah je ognjena ujma povzročila evakuacijo skoraj 400 gostov, na kraju dogodka pa so posredovale številne gasilske enote in reševalci. Štiri osebe so bile zaradi vdihavanja dima prepeljane v bolnišnico.

Kaj se je zgodilo?

Požar, ki je izbruhnil v savni športnega hotela v Dropolju (Tröpolach), je v trenutku spremenil običajen večer v dramo. Savne, pogosto simbol sprostitve in regeneracije, se v neprimernih pogojih lahko hitro spremenijo v nevarno past. Ali se vzdrževanje teh naprav pogosto zanemarja? Po poročanju prostovoljnih gasilcev je ogenj zajel območje kleti okoli 23.15, ko so gostje že prehajali v nočni počitek.

Po sprožitvi internega požarnega alarma sta se hotelir in dva gosta nemudoma odzvala ter z gasilnimi aparati poskusila omejiti požar. Kljub temu je dim hitro napolnil prostore, zaradi česar so morali biti vsi gostje in osebje evakuirani. Skupno je 390 ljudi, od katerih so nekateri prišli na Koroško v iskanju snežnih užitkov, noč preživelo v avtobusih ali športni dvorani.

Na prizorišču je posredovalo kar šest lokalnih gasilskih enot, vključno z društvi Tröpolach, Rattendorf in Hermagor. 92 gasilcev z 11 vozili je uspešno lokaliziralo požar, skrita žarišča pa so odkrili s termalnimi kamerami. Požrtvovalnost ekip je omogočila, da so gostje že okoli 1. ure ponoči lahko varno vstopili nazaj v svoje sobe.

V številnih primerih so savne eden najpogostejših izvirov požarov v hotelih. Pomanjkljivo vzdrževanje, napačna namestitev ali celo malomarnost gostov – možnosti je veliko. Čeprav so savne običajno opremljene z varnostnimi sistemi, lahko hitro dosežejo visoke temperature, kar poveča tveganje za vžig. A je res dovolj zgolj tehnologija, brez človeškega nadzora in rednih pregledov?

Prostovoljni gasilci na avstrijskem Koroškem, kjer je lokalna skupnost močno povezana, znova dokazujejo svojo pripravljenost. Vsaka intervencija v tako majhnih krajih, kot je Dropolje, zahteva hitro odzivnost in popolno zaupanje v ekipo. Ali si predstavljate, kako pomembno je imeti zanesljive prostovoljce, ko so prve minute ključne?

Štiri osebe so bile prepeljane v bolnišnico v Villach zaradi vdihavanja dima, materialna škoda pa še ni ocenjena. Ta dogodek služi kot opomin – ne le lastnikom hotelov, ampak tudi vsakdanjim uporabnikom savn. Vsak detajl, od pravilne uporabe do rednega vzdrževanja, je pomemben.

Dropolje bo še nekaj časa razpravljalo o tej noči – noči, ko je hitra intervencija preprečila večjo katastrofo, a za sabo pustila veliko vprašanj.

Napisal: N. Z.

Vir: FB

Ste vedeli, da je nošenje burke v sosednji Avstriji kaznivo? Še več – takšna je kazen, policija tudi nasilna (VIDEO)

DUNAJ – V Avstriji je že več kot šest let v veljavi zakon, ki prepoveduje nošenje burk in nikabov v javnosti. Ženske, ki zakon kršijo, so kaznovane z denarno kaznijo v višini 150 evrov. Toda, ali takšna zakonodaja res prinaša želene rezultate, ali gre le za ukrep, ki ustvarja še večjo distanco med skupnostmi?

Zakon z velikimi pričakovanji – in majhnimi rezultati?

Zakon je bil sprejet leta 2017, kot del širšega integracijskega paketa, ki je poleg prepovedi zakrivanja obraza uvajal tudi obvezne tečaje nemščine in družbenih vrednot za priseljence. Na papirju so bili cilji plemeniti – zaščita žensk, spodbujanje odprte komunikacije, celo izboljšanje javne varnosti. Toda v praksi? Številke so daleč od impresivnih. Po poročanju avstrijskih medijev, kot je Kurier, policija vsako leto izreče le nekaj sto kazni. Bi lahko rekli, da zakon zadeva manjšo skupino ljudi, kot se je sprva zdelo?

Da ne bo pomote – nošenje burk in nikabov v Avstriji je redek pojav, bolj izjema kot pravilo. Nekateri kritiki celo trdijo, da zakon ne rešuje nobenega resničnega problema, ampak deluje bolj kot politični manifest, namenjen ustvarjanju vtisa, da vlada “nekaj počne”. Profesor prava na dunajski univerzi je bil neposreden: “Ukrep se osredotoča na zelo majhno skupino žensk, ki v Avstriji nosijo burke, in je zato bolj politična gesta kot resnično potreben ukrep,” poroča Der Standard.

Avstrija proti Franciji: Kdo bolje upravlja z zakonodajo?

V Evropi ni Avstrija prva, ki je uvedla prepoved nošenja burk. Francija je že leta 2010 sprejela podoben zakon, ki pa ga spremljajo precej drugačne razmere. Francija je z večjo muslimansko skupnostjo soočena z več izzivi glede integracije, tamkajšnji zakon pa je prinesel številne konflikte – od pravnih sporov na Evropskem sodišču za človekove pravice do protestov na ulicah.

V Avstriji pa teh konfliktov skorajda ni. Zakaj? Ker burke in nikabe nosi izjemno majhen odstotek prebivalstva. Ironično, prepoved nagovarja problem, ki skoraj ne obstaja. Poleg tega mnogi opozarjajo, da zakon ustvarja nepotrebno stigmatizacijo že tako marginaliziranih skupin.

Bi podobna zakonodaja delovala tudi pri nas?

V Sloveniji smo imeli že leta 2015 poskus uvedbe podobnega zakona, ki pa je hitro padel. Predlagatelji so trdili, da burke niso skladne s slovenskimi vrednotami, medtem ko so nasprotniki opozarjali, da bi takšna zakonodaja kršila pravice posameznikov. Ministrstvo za notranje zadeve je jasno povedalo, da bi bila splošna prepoved nošenja burk in nikabov nesorazmeren ukrep – tudi zato, ker je v Sloveniji skoraj ni žensk, ki bi nosile tovrstna oblačila.

Toda v primerjavi z Avstrijo, kjer so zakoni že dolgo del političnega vsakdana, je Slovenija veliko bolj nevtralna. Morda zato, ker Slovenija, z vidika velikosti in raznolikosti prebivalstva, ni neposredno soočena s podobnimi vprašanji. Ali je to dokaz, da je slovenska družba bolj odprta ali preprosto bolj pragmatična? To ostaja odprto vprašanje.

Kaj pa družbeni vpliv?

Če pogledamo širšo sliko, se zdi, da prepoved nošenja burk in nikabov ni izboljšala integracije muslimanskih žensk v Avstriji. Pravzaprav se številne ženske zdaj odločajo, da se izogibajo javnim krajem, saj nočejo kršiti zakonodaje ali postati tarča stigmatizacije. Kakšna je posledica? Namesto integracije dobimo več izolacije, kar je ravno nasprotno od prvotnega cilja zakona.

Amnesty International je zakon kritiziral z besedami, da gre za “sporno politiko, ki cilja na že tako marginalizirane skupine”. Če k temu dodamo še, da so številni turisti, predvsem iz Zalivskih držav, kaznovani zgolj zaradi nepoznavanja zakonodaje, postane jasno, da zakon ne deluje tako, kot je bil zamišljen.

V Avstriji se zdi, da zakon bolj deluje kot orodje za politično signaliziranje, kot resnično orodje za družbeno spremembo. Čeprav se lahko strinjamo, da ima vsaka država pravico ščititi svoje vrednote, bi morda veljalo premisliti, ali je prepoved burk in nikabov res najboljša pot za dosego teh ciljev.

V Sloveniji podobnega zakona za zdaj verjetno ne potrebujemo, vendar to ne pomeni, da podobne razprave ne bodo znova prišle na dan. Vprašanje pa ostaja – ali bi morali v družbi, ki je tako majhna in povezana, najti drugačne poti za spodbujanje vključevanja in medkulturnega dialoga?

Vir: Der Standard, Kurier, Amnesty International, X.

Napisal: N. Z.

12 porok, 12 ločitev in 326.000 evrov goljufije: Kako sta zakonca izigrala sistem?

Kaj se zgodi, ko zakon, ki bi moral simbolizirati ljubezen in zvestobo, postane orodje za finančno korist? To vprašanje se zdaj postavlja v Avstriji, kjer je par iz Štajerske v obdobju 35 let izvedel kar 12 porok in ločitev – vse z enim ciljem: izkoristiti sistem pokojninskih zavarovanj. Ta nenavadna zgodba, ki meji na bizarno, razkriva, kako sta zakonca izigrala zakone in si s tem pridobila več kot 326.000 evrov.

Začetek nenavadne zgodbe

Vse se je začelo leta 1982, ko je danes 73-letna ženska, vdova po prvem možu, spoznala novega partnerja. Poročila sta se, a zakon ni trajal dolgo – šest let kasneje sta se ločila. To samo po sebi ne bi bilo nič posebnega, če ne bi kmalu sledila nova poroka – in nato še ena ločitev. Ta cikel sta ponavljala več kot tri desetletja, vse do leta 2019, ko je pokojninska zavarovalnica začela sumiti, da njuna zgodba ni zgolj plod ljubezni in nesporazumov.

Sistem v ozadju: Kako sta zakonca zlorabila zakon?

V Avstriji vdovska pokojnina pripada zakoncu, ki ovdovi, vendar se ta pravica prekine, če se vdova ali vdovec ponovno poroči. Tu pa je bila ključna taktika zakonca: po vsaki poroki sta se hitro ločila, s čimer je žena ohranila pravico do vdovske pokojnine, ki je znašala več tisoč evrov letno. Med ločitvijo sta še naprej živela skupaj – sodišče je kasneje ugotovilo, da njun življenjski slog nikakor ni odražal običajne dinamike ločenega para.

Vrhovno sodišče posreduje

Leta 2022 je žena, nezadovoljna z odločitvijo pokojninskega zavoda, ki ji je zavrnil nadaljnja izplačila, vložila pritožbo na vrhovno sodišče. Ta odločitev pa je sprožila obsežno preiskavo. Analiza podatkov o njunih porokah in ločitvah je pokazala, da sta zakonca v vseh teh letih izvedla dvanajst porok in enako število ločitev – vedno drug z drugim. To je sodišče ocenilo kot očitno zlorabo sistema.

Etika ali manipulacija?

Primer odpira pomembna vprašanja o zakonodajnih vrzelih in moralnih mejah. Na eni strani je treba priznati, da sta zakonca zgolj izkoristila pravne možnosti, ki so jima bile na voljo – tovrstne “luknje” v zakonodaji niso redkost. A na drugi strani se postavlja vprašanje etike: ali je sprejemljivo, da se zakon in ločitev, instituciji, ki naj bi temeljili na zaupanju in spoštovanju, uporabljata kot finančni instrument?

Kazenska ovadba in družbeni odzivi

Vrhovno sodišče je po preiskavi odločilo, da sta zakonca pokojninski zavod oškodovala za več kot 326.000 evrov. Proti njima je bila vložena kazenska ovadba na državno tožilstvo v Gradcu. Medtem ko javnost razmišlja o kompleksnosti primera, se mnogi sprašujejo, ali sta zakonca res storila kaznivo dejanje ali zgolj izkoristila slabosti v sistemu.

Napisal: E. K.

Vir: net.hr

To pa je podvig! Slovenske rokometašice spravile v jok Avstrijke, nagrada pa taka!

Slovenski ženski rokometni reprezentanci je uspel izjemen podvig!

INNSBRUCK – Na tekmi 3. kroga evropskega prvenstva v Avstriji in Švici ter na Madžarskem v Innsbrucku je premagala Avstrijo s 25:24 (13:13). V skupini E je osvojila drugo mesto in se uvrstila v drugi del celinskega tekmovanja.

To je nagrada

Izbranke črnogorskega strokovnjaka na slovenski klopi Dragana Adžića so na odločilni tekmi za uvrstitev v glavni del tekmovanja ugnale severne sosede in si zagotovile mesto v drugem delu tekmovanja, ki bo med 5. in 11. decembrom na Dunaju. S tem so si zagotovile tudi vlogo nosilk v kvalifikacijah za naslednje svetovno prvenstvo in s tem vsaj na papirju nekoliko manj zahtevne tekmice.

Slovenske rokometašice so na uvodni tekmi skupinskega dela izgubile proti devetkratnim evropskim, trikratnim olimpijskim in štirikratnim svetovnim prvakinjam z Norveške s 26:33, nato pa zmagale na naslednjih dveh tekmah. Najprej so visoko ugnale Slovakinje s 37:24, na odločilni tekmi pa še Avstrijke s 25:24.

Kdo še naprej?

V drugi del tekmovanja sta se iz skupine E uvrstili Norveška in Slovenija. Na Dunaju jih čakajo najboljši dve izbrani vrsti iz skupine D (Danska, Švica, Ferski otoki in Hrvaška) in skupine F (Nizozemska, Nemčija, Islandija in Ukrajina). Tekme tretjega kroga v skupinah D in F bodo na sporedu v torek, v drugi del pa sta se že uvrstila Danska in Nizozemska.

Na slovensko-avstrijskem obračunu v olimpijski dvorani v Innsbrucku se je od prve do zadnje minute prašilo na vse strani, za obe reprezentanci je bil namreč sosedski dvoboj življenjskega pomena. Tekmo so bolje odprle gostiteljice, ki so Slovenkam že v peti minuti ušle na dva gola (1:3), v 12. minuti pa je zaostanek že narasel na tri zadetke (3:6).

A slovenske rokometašice je primanjkljaj v zadetkih močno podžgal. Obrambo so dvignile na najvišjo možno raven, med 13. in 20. minuto sploh niso prejele zadetka, v napadu pa so po golih Ane Abina, Eme Markovič, Tjaše Stanko in Eme Abina povedle z 8:7.

Do konca prvega polčasa so se Slovenke in Avstrijke neprestano izmenjavale v vodstvu, tudi na veliki odmor so se odpravile z neodločenim izidom 13:13.

Po prihodu iz garderobe se je nadaljeval srdit boj, Slovenke so zavoljo izjemnega velikega vložka naredile tudi kakšno napako več, a teh je bilo tudi na strani Avstrijk. V primerjavi z letošnjimi olimpijskimi igrami močno spremenjena in zelo pomlajena slovenska reprezentanca pa je še naprej igrala srčno in bojevito ter v 36. minuti po golih Stanko prvič na dvoboju povedle za dva gola (16:14).

Kapetanka in dirigentka slovenske igre je nato zastreljala sedemmetrovko, v 38. minuti pa po bliskovitem nasprotnem napadu svoje soigralke povedla do najvišjega vodstva na tekmi (17:14). Slovenke so v naslednjih dveh minutah gostiteljicam dopustile, da so se približale na 16:17, v 46. minuti pa so jih tekmice ujele in izenačile na 20:20.

Adžićeve varovanke so v 47. minuti ponovno pogledale v hrbet Avstrijkam (20:21). V prelomnih trenutkih dvoboja so srčne slovenske rokometašice zaigrale sijajno, v 56. minuti so po golu Maje Svetik izenačile na 23:23, le dve minuti kasneje pa po dveh verižnih golih Stanko povedle s 25:23.

Lepega kapitala v golih niso zapravile, po preudarni predstavi so se veselile velikega uspeha, ki jim v nadaljevanju zaključnega turnirja prinaša še štiri zahtevne dvoboje v avstrijski prestolnici.

V slovenski reprezentanci je bila na današnji tekmi najbolj učinkovita Stanko z osmimi goli. Ana Abina je dosegla šest zadetkov, vratarka Maja Vojnovič pa je zbrala deset obramb.

Kaj so povedali po zmagi?

“Ponosna sem na svoje soigralke in celoten strokoven štab. Delujemo kot eno, kar se vidi na igrišču in izven njega. Ključ do zmage je bila naša igra v obrambi, med celotno tekmo pa smo igralke vseskozi zaupale druga drugi in si nesebično pomagale. Komaj čakam na naslednje tekme na Dunaju,” je po zmagi dejala Ajdovka Nuša Fegic.

“Ne glede na kar nekaj napak v naši igri smo se vedno uspele vrniti v igro. Nismo izgubile osredotočenosti. Še enkrat več smo pokazale, da se lahko kosamo z vsakimi tekmicami in to kljub temu, da smo ena najmlajših ekip na tekmovanju. Komaj čakam, da prispemo na Dunaj, te poti smo si zelo želele,” je dodala Vojnovič.  

“Preboj v drugi del tekmovanja in zmaga proti Avstrijkam sta enakovredni kolajni na olimpijskih igrah. Na svoje varovanke sem izjemno ponosen, sploh glede na vse zadeve, ki so se zgodile po olimpijskih igrah poleti v Parizu. Njihova srčnost in miselnost me navdušujeta, uspel nam je velik met,” je dejal presrečen Adžić.

Pripravil: Nadlani.si, RZS
Foto: RZS

Plačujemo za vožnjo, a stojimo v kolonah? Resnica o oderuških cestninah, ki razjezi!

SLOVENIJA – Zakaj plačujemo skoraj štirikrat več kot Avstrijci za vožnjo po naših avtocestah?

Ali slovenski vozniki upravičeno plačujejo višje stroške cestninjenja ali je to še ena od cen, ki se na koncu »izgubi v sistemu«? Razprava v državnem zboru, ki jo je sprožil poslanec Zvonko Černač, je ponovno odprla vprašanje: so naše avtoceste res vredne svojega denarja?

Ah, slovenske avtoceste. Tiste, na katerih si delimo prostor s tovornjaki iz vse Evrope, v upanju, da nas ne bo prehitel voznik, ki bere zemljevid, medtem ko vozi 40 km/h po prehitevalnem pasu. Pa vendar – zdi se, da nas vožnja po teh asfaltiranih poligonih stane več kot zlata ploščad. Zvonko Černač iz SDS je v državnem zboru izpostavil presenetljivo številko: 18,8 centa na kilometer, kar nas, mimogrede, postavlja daleč pred naše severne sosede, Avstrijce, ki za enako storitev odštejejo vsega 4,6 centa. Ampak čakajte, ali so njihove ceste res tako popolne, da bi morali na kolenih prositi za njihov “know-how”?

Slovenska realnost: Dražje je bolje?

Vprašanje, zakaj so naše avtoceste tako drage, je kot tista večno neodgovorjena uganka: kaj se zgodi z denarjem? Slovenija ima skromno, a presenetljivo drago mrežo avtocest, ki vključuje približno 620 kilometrov cest. Kljub temu smo v tranzitnem prometu na evropskem vrhu – milijoni tovornjakov letno prečkajo našo državo, a vozniki osebnih vozil imajo občutek, da oni nosijo največji del bremena.

Za vzdrževanje te mreže letno namenimo več kot 150 milijonov evrov, kar bi moralo biti dovolj, da bi lahko na naših cestah igrali šah – brez da bi se figurice prevrnile zaradi lukenj. A realnost je drugačna. Dolge zapore, neprestane prenove, krožišča, ki so v fazi gradnje dlje, kot je trajalo zgraditi egiptovske piramide, in – seveda – zastoji. Medtem ko avstrijske ceste morda niso popolnoma brezhibne, vsaj ne zapirajo ključnih odsekov ravno v času dopustniških konic.

Avstrijski model: Cenejši in hitrejši?

Ko Avstrijci govorijo o cestninah, imajo verjetno občutek, da živijo v nebesih. Njihova letna vinjeta stane skromnih 96,40 evra, kar je manj kot slovenskih 110 evrov. Pri tem ne omenjajo dodatnih stroškov, ker jih preprosto ni. Slovenci pa imamo “luksuz” doživeti zapore, ko so najbolj neprijetne, in preplačevati za to čast.

A primerjava z Avstrijo vendarle ni povsem poštena. Njihova cestna mreža je skoraj petkrat večja, kar pomeni, da se stroški porazdelijo na več uporabnikov. Poleg tega imajo Avstrijci možnost preusmeriti promet na regionalne ceste, medtem ko je pri nas vožnja po državnih cestah pogosto podobna vožnji skozi labirint – a z dodatnimi semaforji.

Avstrijec Hans, ki ga je za izjavo ujela nemška revija Österreichischer Verkehr, je povzel svoje izkušnje: “Cestnino plačujemo brez razmišljanja, ker se sistem preprosto splača. Tudi če stojimo v prometu, vemo, da bodo težave hitro rešene.” Pri nas? Dovolj je omeniti cestni odsek Koper-Ljubljana, kjer je poleti več časa namenjenemu čakanju kot dejanski vožnji.

Kaj lahko storimo?

Razprave o elektronskem sistemu cestninjenja so v Sloveniji stare skoraj toliko kot ideja o avtocestah samih. Sistem, ki bi omogočal plačevanje glede na prevožene kilometre, bi lahko bil pravičnejši. A kdo bi za to plačal? Elektronsko cestninjenje zahteva obsežne investicije – govorimo o milijonih evrov za začetno postavitev infrastrukture.

Dr. Mitja Košir, strokovnjak za promet, opozarja: “Uvedba novega sistema mora biti premišljena. Brez analize obstoječih težav bo nova rešitev le dražja verzija stare.” Poroča portal Prometinfo. Če bi se sistem uveljavil, bi morda tranzitni vozniki plačali večji delež, kar bi razbremenilo domače uporabnike. A ob trenutnih birokratskih zapletih bi trajalo leta, da bi prišli do konkretnih rešitev.

Še ena izgubljena bitka?

Tako smo Slovenci spet pred dilemami, ki se zdi, da jih nihče ne želi zares rešiti. Avstrijski zgled je vsekakor koristen, a vprašanje ostaja – ali smo pripravljeni zares reformirati sistem ali pa bomo še naprej plačevali za privilegij vožnje po cestah, ki so dražje od avstrijskih in pol manj učinkovite?

Do takrat pa ne pozabite: naslednjič, ko boste stali v koloni pred zaporo, pomislite na to, da ste za to pravico plačali več kot povprečen Evropejec. In morda – le morda – bo tolažba v tem, da ste del velike zgodbe, kjer se vedno nekaj gradi. Samo nikoli ne konča.

Napisal: N. Z.

Vir: www, foto: DARS X

Po tekmi se je spet oglasil selektor Kek: “Po eni slabi tekmi v Sloveniji reprezentanca nič več ne velja in je vse slabo!”

Izbrance Matjaža Keka po osvojenem tretjem mestu v skupini B3 marca čakata dodatni tekmi za obstanek v ligi B.

DUNAJ – Slovenska nogometna reprezentanca je na zadnji tekmi lige narodov na Dunaju igrala 1:1 (0:1) z Avstrijo. Izbrance Matjaža Keka po osvojenem tretjem mestu v skupini B3 marca čakata dodatni tekmi za obstanek v ligi B. Avstrija je povedla v 27. minuti:  Christoph Baumgartner je s podajo našel Romana Schmida, ki je sam prišel pred Oblaka in ga ugnal za 1:0. V 81. minuti je selektor Matjaž Kek v igro poslal Andraža Šporarja in Sandija Lovrića, v isti minuti pa so Slovenci izid poravnali. Po podaji Žana Karničnika z desne strani je z dobrih desetih metrov zadel Adam Gnezda Čerin za končnih 1:1.

Preveč ponudili Avstriji

“Tekma je potekala v dveh fazah. V prvi uri smo enostavno morali preživeti, saj smo Avstrijcem ponujali ogromno z našimi napakami, ki so jim odpirale protinapade. Ko smo se osvobodili tega pretiranega spoštovanja tekmeca, za katerega ne vem, zakaj ga sploh imamo – kot, da po Norveški nič več ne veljamo –, ko smo se ga osvobodili in smo stopili bližje ter spremenili taktiko, se nam je začelo odpirati, Avstrijci pa so postali nervozni. Čakajo nas dodatne kvalifikacije, a nekaj takšnega kar se nam je dogajalo v ligi narodov, sem po evropskem prvenstvu tudi pričakoval. So pa fantje v zadnjih petnajstih ali dvajsetih minutah pokazali, česa zmorejo in da imajo potencial,” je za Ekipo24.si povedal selektor Kek.

Analiza sledi

“Zdaj bom rekel nekaj, kar me že nekaj časa muči. V Sloveniji se je tudi po prejšnjih velikih uspehih zgodil potop, po katerem smo izginili za deset let. Po eni slabi tekmi v Sloveniji reprezentanca nič več ne velja in je vse slabo. Dobro se zavedamo, da v večini tekem lige narodov nismo izgledali dobro,“ pa je za Sportklub nadaljeval Kek in dal vedeti, da sledi temeljita analiza.

Kdo je Matjaž Kek?

Matjaž Kek, rojen 9. septembra 1961 v Mariboru, je slovenski nogometni trener in nekdanji nogometaš. Svojo igralsko kariero je začel pri NK Maribor, kjer je igral kot branilec. Med letoma 1980 in 1985 je za Maribor odigral 114 tekem in dosegel 36 golov. Nato je nadaljeval kariero v avstrijskih klubih Spittal/Drau in Grazer AK, preden se je leta 1995 vrnil v Maribor, kjer je igral do leta 1999.

Po koncu igralske kariere se je posvetil trenerskemu delu. Leta 2000 je postal glavni trener NK Maribor in z njim osvojil dva naslova državnega prvaka. Leta 2007 je prevzel vodenje slovenske reprezentance in jo popeljal na svetovno prvenstvo 2010 v Južni Afriki, kjer je Slovenija dosegla svojo prvo zmago na tem tekmovanju.

Po kratkem obdobju v savdskem klubu Al-Ittihad je leta 2013 prevzel hrvaški klub HNK Rijeka. Pod njegovim vodstvom je Rijeka osvojila svoj prvi naslov hrvaškega prvaka in večkrat nastopila v evropskih tekmovanjih.

Leta 2018 se je Kek vrnil na mesto selektorja slovenske reprezentance. Pod njegovim vodstvom se je Slovenija uvrstila na evropsko prvenstvo 2024, kar je bil velik uspeh za slovenski nogomet.

Kek je znan po svoji predanosti, taktični usmerjenosti in sposobnosti motiviranja igralcev. Njegov prispevek k slovenskemu in regionalnemu nogometu je neprecenljiv.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: Nzs.si

Ne boste verjeli, kaj je našla v odtoku! (VIDEO)

Kopalnice so običajno prostor za sprostitev in umiritev, vendar je Korošica iz Avstrije med obiskom babice doživela šok, ki ga zagotovo ne bo pozabila. Ko je stopila v babičino kopalnico, je v kadi naletela na nenavadno bitje – kuščarja, ki je molel iz odtoka. Žival je bila zagozdena v odtoku, mrtva in nesrečno ujeta. V šoku je ženska nemudoma objavila prošnjo za pomoč v lokalni Facebook skupini Beljačani pomagajo Beljačanom (Villacher helfen Villachern).

“Pomagajte, kuščar je obtičal v odtoku!”

Korošica je opisala prizor kot nekaj iz grozljivke, saj je bil kuščar zagozden v odtoku in se ni mogel rešiti. Napisala je: “Pomagajte! Ta stvar se je zagozdila v odtoku, ko je poskušala prilesti iz njega in umrla.” Objavila je tudi fotografijo bitja, kar je med člani skupine sprožilo burne odzive in številne nasvete.

Nekateri uporabniki so situacijo komentirali na šaljiv način in jo primerjali s prizorom iz filma grozljivk, drugi pa so ponudili praktične nasvete. Eden od članov skupine je svetoval uporabo klešč, s katerimi bi lahko mrtvega kuščarja izvlekla, drugi pa so predlagali, da ga namažejo z oljem, da bi lažje zdrsnil iz cevi. Po nasvetih so se lotili reševanja težave in kmalu uspeli izvleči ubogo žival.

Plazilec, ki je zašel v odtok

Zgodba je hitro pritegnila pozornost avstrijskega medija Kleine Zeitung, ki je zadevo raziskal še naprej. Obrnili so se na strokovnjakinjo za plazilce, Helgo Happ, ki je pojasnila, da je šlo za navadnega martinčka – kuščarja, ki je pogost v vsej srednji Evropi. Helga Happ je bila presenečena nad tem, da se je kuščar znašel v odtoku kadi. Dejala je, da takšnega primera še ni videla, saj so to bitja, ki se običajno zadržujejo na prostem. Pojasnila je, da je verjetno kuščar iskal varen prostor za zimsko spanje in se zato spustil v kanalizacijo. Ko je skušal ponovno priti na svetlobo, se je nesrečno zagozdil v odtoku.

Kuščarji in njihova narava

Kuščarji, kot je navadni martinček, so zelo razširjeni po Evropi. Radi se zadržujejo na toplih površinah in v sončnih kotičkih, kjer se lahko ogrejejo. Plazilci so pozimi precej manj aktivni, saj v hladnejših mesecih iščejo mirne prostore, kjer lahko hibernirajo. Vendar pa je ta martinček očitno naredil usodno napako, ko se je spustil v notranjost hiše skozi kanalizacijo in zašel v babičino kad.

Strokovnjakinja Helga Happ je še dodala, da je verjetno, da je kuščar začutil svetlobo iz odtoka in se poskušal prebiti na površje, vendar mu to ni uspelo. Na koncu je nesrečno končal, zagozden v odtoku.

Reševanje izjemnih situacij

Čeprav je ta zgodba precej nenavadna, pa ni prvič, da se plazilci znajdejo v neobičajnih situacijah. Kuščarji in drugi plazilci pogosto iščejo zatočišča v hladnejših mesecih, kar jih lahko vodi v človeška bivališča. Pogosto se zgodi, da ljudje naletijo na takšne živali v kleteh, podstrešjih ali celo v ceveh, kjer iščejo zavetje pred mrazom.

Čeprav prizor morda spominja na prizor iz grozljivke, se je zgodba srečno razpletla, saj je Korošica ob pomoči skupine uspešno rešila situacijo in izvlekla nesrečnega plazilca. Na koncu se je zahvalila vsem članom skupine za pomoč, ki so ji hitro priskočili na pomoč s praktičnimi nasveti.

Kaj storiti, če naletite na plazilca?

Helga Happ svetuje, da v primeru, da naletite na plazilca v svojem domu, ne panike. Pomembno je ostati miren in žival varno odstraniti. Če je žival živa, jo je najbolje nežno ujeti in prenesti nazaj v naravno okolje. Če pa se, kot v tem primeru, plazilec znajde v odtoku ali drugem težko dostopnem prostoru, lahko uporabite pripomočke, kot so klešče ali olje, da ga varno odstranite.

Tako se zgodba konča s pomembnim sporočilom – narava nas lahko preseneti na najbolj nepričakovane načine, vendar so ti trenutki pogosto priložnost za učenje in povezovanje z drugimi.

Napisal: E. K.

Vir: Facebook

Zmaga na volitvah, a brez oblasti? Kaj se dogaja po zmagi FPÖ v Avstriji

DUNAJ – Skrajno desna Svobodnjaška stranka Avstrije (FPÖ) je zmagala na nedavnih parlamentarnih volitvah 29. septembra 2024, kar je povzročilo precejšnje razburjenje v političnih krogih in širši javnosti. FPÖ je prejela 29,2 % glasov, kar je njen najboljši rezultat doslej. To je prvič po drugi svetovni vojni, da je stranka s koreninami v nacističnem gibanju dosegla največje število sedežev v avstrijskem parlamentu.

Velika zmaga desnice v Avstriji

Zgodovinski rezultat, a težave pri oblikovanju vlade

Kljub temu, da je FPÖ dosegla zgodovinsko zmago, se stranka sooča z izzivom oblikovanja koalicije. Alexander Van der Bellen, predsednik Avstrije, je že izrazil, da ne bo imenoval Herberta Kickla, vodjo FPÖ, za kanclerja, tudi če njegova stranka zmaga. Kickl je znan po svojih kontroverznih izjavah, povezanih z migracijami, varnostjo in tesnimi stiki z Rusijo. Njegovo vodenje FPÖ je zaznamovano s skrajnimi stališči, ki vključujejo predlog za omejitev priseljevanja in izgon priseljencev, kar so mediji poimenovali “remigracija”.

Čeprav je FPÖ zmagala, so možnosti, da bi oblikovala vlado, omejene. Karl Nehammer, trenutni kancler in vodja Avstrijske ljudske stranke (ÖVP), je že izključil možnost sodelovanja s Kicklom kot kanclerjem. Enako stališče so zavzeli tudi socialdemokrati (SPÖ), ki so zavrnili sodelovanje s FPÖ zaradi njihovih ekstremnih politik. To pomeni, da FPÖ sama ne more oblikovati vlade, saj ni dosegla absolutne večine.

Politične napetosti in glavni volilni poudarki

Glavne teme volitev so bile naraščajoči življenjski stroški, inflacija in migracije. Avstrija se že dve leti spopada z višjo inflacijo od povprečja Evropske unije, kar je močno vplivalo na volilne izide. Gospodarstvo se sooča s stagnacijo, desne stranke, kot je FPÖ, pa za te težave krivijo predvsem priseljevanje in posledice vojne v Ukrajini.

Migracije in varnost sta postali osrednji temi volilne kampanje, še posebej po tem, ko je avstrijska policija pred kratkim preprečila teroristični napad na koncert Taylor Swift, v katerega so bili vpleteni mladoletni priseljenci. Ta incident je še dodatno zaostril že tako napete razprave o priseljevanju in varnostnih vprašanjih.

Okoljske teme in pritiski

Poleg migracij in varnosti so volitve zaznamovale tudi okoljske teme, saj je Avstrija septembra 2024 doživela obsežne poplave, ki so zahtevale pet življenj. Avstrija je še vedno močno odvisna od ruskega plina, kar povečuje pritisk na državo, da preide na obnovljive vire energije. Politične stranke, predvsem Zeleni, so volitve izkoristile za poudarjanje potrebe po zmanjšanju porabe plina in hitrem prehodu na čistejše vire energije.

Koalicijske možnosti in negotovosti

Trenutno je najbolj verjetna možnost koalicija med ÖVP in FPÖ, vendar le, če bi bil Herbert Kickl pripravljen odstopiti s kandidature za kanclerja, kar pa se zdi malo verjetno. Druga možnost je trojna koalicija, ki bi jo sestavljale ÖVP, socialdemokrati (SPÖ) in Zeleni ali liberalna stranka NEOS. Vendar pa zgodovinske izkušnje kažejo, da je takšna koalicija malo verjetna, saj se stranke pogosto ne strinjajo glede ključnih vprašanj.

Ne glede na to, katera koalicija bo na koncu oblikovala vlado, je jasno, da bo oblikovanje nove vlade trajalo tedne ali celo mesece. Avstrijska politična pokrajina je trenutno razdeljena, in čeprav je FPÖ dosegla pomemben volilni rezultat, so njene možnosti za vladanje omejene zaradi skrajnih stališč in pomanjkanja koalicijskih partnerjev.

Možni vplivi na Slovenijo

Čeprav so volitve v Avstriji notranje politične narave, lahko njihov izid vpliva tudi na odnose s sosednjimi državami, vključno s Slovenijo. FPÖ zagovarja strogo politiko na področju priseljevanja, kar bi lahko vplivalo na mejno politiko med Avstrijo in Slovenijo. Poleg tega so tesne povezave FPÖ z Rusijo lahko dejavnik v regionalnih odnosih, saj Slovenija kot članica EU podpira sankcije proti Rusiji. V prihodnjih mesecih bo jasno, kako bodo ti odnosi vplivali na Slovenijo in širšo regijo.

Volilna zmaga, a brez oblasti?

Čeprav je FPÖ dosegla zgodovinsko zmago, njene možnosti za oblikovanje vlade ostajajo negotove. Vse oči so zdaj uprte v predsednika Van der Bellena in njegova prizadevanja, da oblikuje stabilno koalicijo, ki bo ustrezala avstrijski politični in gospodarski prihodnosti. Kakorkoli se bodo koalicijska pogajanja odvijala, bo trajalo še nekaj časa, preden bo Avstrija dobila novo vlado.

Napisal: N. Z.

Vir: Wikipedia, Portal24, Politico, FocusEconomics, X

Velika zmaga desnice v Avstriji

DUNAJ – Zgodovinska zmaga desničarske Svobodne stranke Avstrije (FPO) je šokirala Evropo. Stranka je osvojila 29,1 % glasov na avstrijskih parlamentarnih volitvah, kar ji omogoča oblikovanje nove vlade, čeprav druge stranke že napovedujejo, da ne bodo sodelovale z njo. Kaj pomeni ta rezultat za Avstrijo in Evropo?

Preobrat v avstrijski politiki

FPO, ki jo vodi Herbert Kickl, je na volitvah 29. septembra 2024 osvojila večino glasov, kar predstavlja pomemben politični preobrat v Avstriji. Desničarska stranka je s svojimi ostrimi stališči o migracijah, nacionalni suverenosti in evropski politiki uspela prepričati velik del volivcev. Na drugem mestu je pristala Avstrijska ljudska stranka (OVP) z 26,2 % glasov, sledila je Socialdemokratska stranka Avstrije (SPO) s 20,4 % glasov.

Ta zmaga ni samo simbolična, saj FPO prvič po drugi svetovni vojni prevzema ključno vlogo pri oblikovanju avstrijske politike. Stranka si bo prizadevala za vzpostavitev desne koalicije, čeprav ostaja vprašanje, ali bo lahko prepričala ostale politične sile za sodelovanje.

View this post on Instagram

A post shared by Herbert Kickl (@herbertkickl)

Vpliv zmage FPO na Slovenijo

Čeprav so volitve potekale v Avstriji, bo zmaga desnice zagotovo vplivala tudi na sosednje države, vključno s Slovenijo. Avstrija je pomembna gospodarska partnerica Slovenije, poleg tega pa tam živi tudi številna slovenska manjšina, ki bi lahko občutila spremembe v avstrijski notranji politiki. FPO že dolgo zagovarja strožje migracijske politike, kar bi lahko vplivalo na čezmejne delavce in druge priseljence, med njimi tudi Slovence, ki delajo v Avstriji.

Prelomne volitve za Evropo

Zmaga avstrijske desnice ni osamljeni primer v Evropi, kjer je desničarski val v porastu. Volitve v Avstriji se pridružujejo nizu zmag desničarskih strank v Evropi, kot sta na primer vladavina Giorgie Meloni v Italiji in naraščajoča priljubljenost Marine Le Pen v Franciji. Ta trend nakazuje spremembo v evropski politični krajini, kjer se desne stranke osredotočajo na vprašanja, kot so migracije, suverenost in euroskepticizem.

Za razliko od prejšnjih let, ko so desničarske stranke veljale za manj vplivne, so zdaj v mnogih državah pridobile pomemben politični vpliv. FPO bo kot največja stranka v avstrijskem parlamentu gotovo igrala ključno vlogo v prihodnjih letih, kar bi lahko preoblikovalo politične in gospodarske odnose v regiji.

Kakšen bo naslednji korak?

Vodja FPO, Herbert Kickl, še ni razkril, kako bo nadaljeval, vendar je jasno, da ga čakajo težki pogovori z ostalimi političnimi strankami. Več njih je že izjavilo, da ne bodo sodelovale s FPO, kar pomeni, da bo oblikovanje vlade težavna naloga. Kickl pa je znan po svojih trdih stališčih, zato mnogi pričakujejo, da bo skušal doseči dogovor z manjšimi strankami ali pa oblikovati manjšinsko vlado.

Slovenska manjšina v Avstriji

V Avstriji živi več kot 24.000 Slovencev, ki so že vrsto let pomemben del avstrijske družbe. Po zmagi FPO se postavlja vprašanje, ali bo nova vlada sprejela ukrepe, ki bi lahko vplivali na slovensko manjšino, predvsem na področjih izobraževanja, kulture in politične zastopanosti.

Ali je Slovenija pripravljena na nove čase v Avstriji? Čeprav je FPO na oblasti v Avstriji, je pomembno, da Slovenija ohrani dobre sosedske odnose in skrb za svoje državljane, ki živijo in delajo v Avstriji.

Napisal: N. Z.

Vir: www, Freepik

Avstrija bo testirala sirene in pošiljala SMS sporočila – tudi vi lahko prejmete obvestilo

AVSTRIJA – V času med 9. septembrom in 5. oktobrom 2024 bo Avstrija izvajala testno obveščanje prebivalcev preko SMS sporočil. Gre za pomembno testiranje, ki lahko vpliva tudi na slovenske uporabnike mobilnih telefonov na obmejnih območjih. Test bo vključeval tako pošiljanje SMS-ov kot tudi preizkus siren.

Testno obveščanje prebivalcev preko SMS

Avstrijska vlada je napovedala obsežno testiranje sistema za obveščanje prebivalcev preko SMS sporočil, ki bo potekalo od 9. septembra do 5. oktobra 2024. Namen testiranja je preveriti učinkovitost sistema, ki bi prebivalce obvestil v primeru naravnih nesreč, nesreč v industriji ali drugih nujnih situacijah. Pomembno je poudariti, da bo testiranje potekalo na nacionalnem nivoju in bo vključevalo tudi pošiljanje SMS-ov uporabnikom mobilnih telefonov na obmejnih območjih.

Možnost prejema SMS-ov na slovenski strani

Med testiranjem obstaja možnost, da bodo SMS-e prejeli tudi slovenski državljani, ki se bodo nahajali na območjih ob meji z Avstrijo. To lahko povzroči nekaj zmede, saj bi lahko slovenski uporabniki napačno mislili, da so prejemniki sporočil iz slovenskih sistemov obveščanja. Pristojni organi svetujejo vsem, ki se bodo v času testiranja nahajali na obmejnih območjih, da se zavedajo možnosti prejemanja avstrijskih SMS-ov in ne paničarijo ob prejemu testnih obvestil.

Testiranje siren

Poleg pošiljanja SMS sporočil bo Avstrija 5. oktobra 2024 med 12.00 in 12.45 izvedla testiranje siren po celotni državi. Gre za redni preizkus sirenskega sistema, ki se izvaja enkrat letno. Med tem časom bodo prebivalci Avstrije in morebiti tudi obiskovalci slovenskih obmejnih krajev slišali sirene različnih tonov, ki so namenjene opozarjanju na različne vrste nevarnosti. Testiranje siren ne bo zahtevalo nobenega posebnega ukrepanja s strani prebivalcev, saj gre zgolj za preizkus sistema.

Kaj lahko pričakujemo?

Slovenski uporabniki, ki se bodo nahajali blizu meje, naj bodo pripravljeni na morebitna obvestila preko SMS-ov, ki bodo sicer le testna. Kljub temu pa je to odličen način za preverjanje delovanja tovrstnih sistemov tudi na naših obmejnih območjih. Takšni testi so ključnega pomena za zagotavljanje varnosti in hitrega odzivanja v primeru nujnih situacij.

Testiranje avstrijskega sistema za obveščanje prebivalcev bo zajemalo tako pošiljanje testnih SMS-ov kot tudi preizkus siren. Slovenski državljani, ki bodo v tem času blizu meje, naj ne bodo presenečeni, če prejmejo SMS sporočilo z obvestilom. Gre zgolj za test, ki bo končan do 5. oktobra 2024.

Napisal: N. Z.

Vir: GOV.si, Freepik