Zaskrbljenost glede časa, ki ga majhni otroci preživijo pred ekrani, je tema številnih raziskav in razprav. Nedavno raziskovanje avstralskih znanstvenikov je vzbudilo še več zanimanja, saj nakazuje na morebitno povezavo med podaljšanim časom pred ekranom pri majhnih otrocih in povečanjem tveganja za avtizem. Čeprav raziskava ne dokazuje neposredne vzročne povezave, opozarja na pomembnost omejevanja časa pred ekranom pri malčkih in s tem odpira pomembno debato med starši, pediatri in raziskovalci.

Kaj kaže raziskava?

V raziskavi, objavljeni v ugledni medicinski reviji JAMA Pediatrics, je sodelovalo 5.107 otrok, katerih starši so bili pozvani, da beležijo čas, ki ga njihovi malčki preživijo pred ekrani. Ko so otroci dopolnili 12 let, so znanstveniki ugotovili, da je 145 otrok dobilo diagnozo avtizma. Otroci, ki so v zgodnjem otroštvu – pri starosti dveh let – preživeli več kot 14 ur tedensko pred zasloni, so imeli znatno višje tveganje za avtizem kot tisti, ki so bili manj časa pred ekrani. Vendar pa gre za opažanja, ki ne potrjujejo vzročne povezave, temveč zgolj korelacijo.

Kritične izjave strokovnjakov

Raziskava je povzročila polemike, saj nekateri strokovnjaki pozivajo k previdnosti pri interpretaciji teh rezultatov. Dr. James Findon, psiholog s King’s Collegea v Londonu, poudarja, da raziskava ne dokazuje, da čas pred ekranom povzroča avtizem. Po njegovih besedah je avtizem v osnovi genetsko pogojen, vendar pa lahko pretirana uporaba zaslonov vpliva na otrokovo vedenje in razvoj na druge načine.

»Čas pred ekranom ima lahko različne vplive na otroke, odvisno od njihovega psihološkega profila. Pri nekaterih otrocih lahko zasloni pomagajo pri uravnavanju čustev, zlasti kadar gre za otroke na spektru avtizma, ki se zatečejo k zaslonom, da se pomirijo in umirijo v stresnih situacijah,« pojasnjuje dr. Findon.

Podobno mnenje deli dr. Rachel Moseley z Bournemouthskega univerze, ki poudarja, da ni jasno, ali otroci na spektru pogosteje uporabljajo zaslone zaradi ugodja, ki jim ga ti nudijo, ali pa je to vedenje posledica že obstoječih avtističnih značilnosti.

Avtizem: Stanje s širokim spektrom simptomov

Avtizem je motnja v nevrološkem razvoju, ki zajema različne simptome, od težav z vzpostavljanjem očesnega stika, razumevanjem čustev drugih ljudi do pogostih ponavljajočih se vedenj. Prav tako se otroci z avtizmom pogosto intenzivno zanimajo za določene teme. V Veliki Britaniji ocenjujejo, da ima približno eden od petdesetih otrok obliko avtizma, pri čemer se simptomi in njihov vpliv na vsakodnevno življenje močno razlikujejo.

Raziskave vse bolj kažejo, da je avtizem kombinacija genetskih in okoljskih dejavnikov, vendar ostaja neznanka, koliko vplivajo dejavniki, kot je čas pred zasloni. Kljub temu pa v mnogih državah postajajo priporočila glede časa pred zasloni vse bolj stroga, zlasti pri mlajših otrocih.

Priporočila v drugih državah

Številne države so že uvedle smernice glede uporabe zaslonov pri otrocih. Švedska priporoča, da otroci, mlajši od dveh let, ne uporabljajo zaslonov, in spodbuja starše, da malčkom omogočijo razvoj skozi interakcijo v realnem svetu. Podobno je Danska leta 2023 omejila čas pred zasloni za otroke, mlajše od dveh let, in to dovolila le v primerih posebnih izobraževalnih potreb. Čeprav v Združenem kraljestvu še niso določili posebnih omejitev, NHS priporoča, da čas pred zasloni pri starejših otrocih ne presega dveh ur dnevno.

Kaj to pomeni za starše?

Čeprav raziskava ne dokazuje, da čas pred ekranom povzroča avtizem, so strokovnjaki enotni, da lahko podaljšana uporaba zaslonov negativno vpliva na kognitivni in socialni razvoj otrok. Prekomerno gledanje v zaslon lahko privede do pomanjkanja stika z realnim svetom, kar omejuje razvoj socialnih veščin in interakcij.

Starši se lahko ob tej študiji spomnijo pomena omejevanja časa pred zasloni in spodbujanja otroških aktivnosti v realnem okolju, kjer lahko otroci razvijajo motorične, komunikacijske in socialne veščine.

Raziskave, kot je ta, nas spominjajo, da smo starši odgovorni za zdrav razvoj svojih otrok. Omejitev časa pred zasloni in vključevanje otrok v resnične izkušnje jim omogoča, da razvijejo veščine, potrebne za celovit in zdrav razvoj.

Napisal: E. K.

Vir: www, Freepik

SPLIT – Incident v Centru za avtizem sprožil kriminalistično preiskavo

V sredini septembra se je v splitski šoli Centar za avtizem zgodil incident, ki je pritegnil pozornost javnosti. Sedemletni deček z avtizmom je ugriznil ravnateljico Alemko Đivoje, ki je skušala umiriti razmere. V poskusu, da bi dečka pomirila, ga je poskušala objeti, vendar je nato uporabila fizično silo in mu dala zaušnico, zaradi katere je padel na tla. Incident se je zgodil med skupino otrok, ki so se prerivali, po neuradnih podatkih pa je bilo prisotnih več prič, ki so dogodek videle.

Kriminalistična preiskava in odziv policije

Splitska policija je potrdila, da so prejeli prijavo o dogodku in da kriminalistična preiskava še vedno poteka, saj želijo ugotoviti vse okoliščine in razjasniti vprašanje upravičenosti uporabe fizične sile s strani ravnateljice. Čeprav so uradni podatki še vedno skopi, je po navedbah številnih medijev, ki so spremljali incident, to sprožilo širšo razpravo o pristopih in usposobljenosti osebja za delo z otroki s posebnimi potrebami. Izpostavlja se, da je potrebna temeljita preiskava in morebitni sistemski ukrepi za preprečevanje podobnih dogodkov v prihodnosti.

Več incidentov v Centru za avtizem

Incident ni osamljen. Le teden dni kasneje se je v isti šoli zgodil nov nasilni dogodek, ko je drug učenec z glavo udaril svojo voditeljico, kar je povzročilo njeno odsotnost zaradi bolniškega staleža. Po dogodku se ta učenec še ni vrnil v šolo. Starši otrok v Centru za avtizem so izrazili zaskrbljenost in zahtevali spremembe.

Predstavnica staršev Centra za avtizem, Marina Vitali Grbeša, je javno pozvala odgovorne institucije k ukrepanju. Izpostavila je neustrezne prostorske pogoje v šoli na Rendićevi ulici, kjer prostori po njenem mnenju ne omogočajo varnega in primernega okolja za otroke z motnjami v razvoju. »Prepričana sem, da se takšne situacije ne bi dogajale, če bi se upoštevali večletni pozivi staršev glede prostorskih težav,« je dejala Vitali Grbeša. Vir: “navaja Jutarnji list”.

Potreba po sistemskih rešitvah

Starši in strokovnjaki že dolgo opozarjajo na potrebo po boljših prostorih in pogojih za otroke z avtizmom ter na nujnost dodatnega usposabljanja osebja. Takšni incidenti so redki, a opozarjajo na pomanjkljivosti sistema in potrebo po izboljšanju obstoječih rešitev. Po mnenju mnogih bi boljše prostorske rešitve in ustrezno izobraževanje osebja zmanjšali tveganje za podobne dogodke.

Pravice otrok do ustreznega izobraževanja

Zakon in ustava otrokom s posebnimi potrebami zagotavljata pravico do enakovrednega izobraževanja. Incidenti, kot so ti, pa kažejo na dejanske pomanjkljivosti v izvajanju teh pravic. Starši in podporniki otrok z avtizmom zahtevajo, da se zagotovi primerno okolje in pogoje za varno izobraževanje. Pozivajo tudi k spremembam v zakonodaji, ki bi zagotovila večjo zaščito za otroke z motnjami v razvoju ter jasno opredelila ukrepe ob podobnih dogodkih.

Trenutno preiskava še poteka, vendar je jasno, da bo izid vplival na prihodnje delovanje šole. To bo verjetno vplivalo tudi na celoten sistem izobraževanja otrok s posebnimi potrebami v Hrvaški.

Napisal: N. Z.

Vir: Jutarnji list, www

Kaj je spektroavtistična motnja?

Spektroavtistična motnja (SAM) je kompleksna nevrološka motnja, ki vpliva na posameznikovo sposobnost socialne interakcije, komunikacije in vedenja. Ljudje s SAM imajo pogosto težave pri razumevanju socialnih norm, kot so neverbalni signali, izrazi obraza ali preprosti pogovori. Motnja se pojavi v otroštvu in traja celo življenje, pri čemer je njen spekter zelo širok – nekateri ljudje z avtizmom so visoko funkcionalni, medtem ko drugi potrebujejo večjo podporo.

Osebna izkušnja mame Simone in njene hčerke Anje

Simona, mama šestletne Anje, nam je zaupala svojo zgodbo, kako je odkrila, da njena hči trpi za spektroavtistično motnjo. “Ko je bila Anja stara dve leti, sem začela opažati, da se nekaj ne sklada z njenim razvojem. Ni se odzivala na svoje ime, ko sem jo poklicala, pogosto se je zapirala vase in se igrala z istimi igračami ure in ure,” se spominja Simona. Sprva je mislila, da je Anja preprosto bolj introvertirana in samosvoja, toda skozi leta so postale težave bolj očitne.

Po več posvetih s pediatri in specialisti so ji končno postavili diagnozo: spektroavtistična motnja. Simona priznava, da je bila ob novici šokirana. “Nihče te ne pripravi na to, da bo tvoj otrok potreboval posebno nego. Imela sem tisoč vprašanj in nobenega odgovora.”

Izzivi in radosti

Živeti z otrokom s spektroavtistično motnjo ni enostavno. Anja ima težave z izražanjem čustev, kar pogosto vodi v frustracije in jezo. “Velikokrat ne ve, kako mi povedati, kaj jo moti ali boli. To je eden izmed najtežjih delov, saj je tako frustrirana, ko ne more izraziti svojih potreb,” pravi Simona. Poleg tega Anja ne mara sprememb. Vsaka malenkost, kot je drugačna pot do trgovine ali premik pohištva v sobi, lahko povzroči njen izbruh.

Kljub temu pa Simona poudarja, da je biti mama otroka z avtizmom tudi vir veselja. “Anja ima neverjetno sposobnost opazovanja in osredotočanja na podrobnosti, ki jih drugi ljudje spregledajo,” pravi. Njena radovednost in poglobljenost sta lastnosti, ki ju Simona občuduje. “Njeno navdušenje nad stvarmi, kot so ptice na nebu ali zaporedje barv v mavrici, me vedno znova spomnijo, da vidimo svet drugače.”

Kako prepoznati avtizem pri otrocih?

Znaki spektroavtistične motnje se običajno začnejo pojavljati že v zgodnjem otroštvu. Eden izmed najpogostejših kazalcev je težava pri vzpostavljanju očesnega stika ali odzivanju na svoje ime. Poleg tega lahko otroci s SAM kažejo ponavljajoče se vedenje, kot je mahanje z rokami, vrtenje predmetov ali dolgotrajna fascinacija nad določenimi stvarmi.

Simona pravi, da je pomembno, da starši hitro prepoznajo znake in se posvetujejo s strokovnjaki. “Čeprav sem vedela, da je z Anjo nekaj drugače, sem potrebovala dolgo časa, da sem poiskala pomoč. Ne odlašajte. Bolje je vedeti prej kot pozneje.” Zgodnja diagnoza in terapije lahko močno izboljšajo kakovost življenja otrok s SAM.

Podpora in prihodnost

Za Simono je bila ključna pomoč strokovnjakov in podpornih skupin. “Terapije so nam pomagale vzpostaviti strukturo in red, ki ga Anja potrebuje,” pravi. Prav tako pa je izredno pomembno imeti podporo družine in prijateljev. “Na začetku sem se počutila zelo osamljeno, a sem kmalu ugotovila, da obstajajo ljudje, ki gredo skozi enake izkušnje. To mi je dalo moč, da ne obupam.”

Simona in Anja sta na svoji poti že veliko dosegli, a še vedno se učita. “Vsak dan je izziv, vendar so tudi majhne zmage, ki me navdajajo s ponosom. Ko Anja na primer končno uspe izraziti, da je lačna, ali ko se samostojno obuje, je to za nas ogromno.”

Spektroavtistična motnja je izziv, a hkrati tudi priložnost za drugačno razumevanje sveta. Kot poudarja Simona, “je ključnega pomena, da sprejmemo svoje otroke takšne, kot so, in jih podpiramo na vsakem koraku njihove poti.” Kljub diagnozi Anja napreduje in se uči, in prav vsak majhen korak je velik dosežek za njeno družino.

Napisal: N. Z.

Vir: Pexels, bralka Simona