Vozniki so v preteklosti z ročnimi menjalniki prisegali na robustnost, občutek nadzora in nižje stroške popravil. Danes? Ročni menjalniki počasi izginjajo, nadomeščajo jih avtomatiki, ki so postali skoraj standard pri novih avtomobilih. A s tem se je pojavilo tudi vprašanje: so sodobni samodejni menjalniki res manj vzdržljivi kot nekoč?

Če bi vprašali starejše voznike, bi vam zagotovo povedali zgodbe o legendarnem Mercedesovem samodejnem menjalniku iz osemdesetih, ki je brez težav zdržal pol milijona kilometrov – če ste mu le zamenjali olje vsakih nekaj let. Danes? Nekateri vozniki poročajo, da menjalniki začnejo povzročati težave že po manj kot 100.000 prevoženih kilometrih.

Kaj je torej res? So postali menjalniki res manj zanesljivi ali gre le za posledico dejstva, da jih je danes preprosto več na cestah?

Krajša življenjska doba: Resničnost ali posledica varčevanja?

Strokovnjaki za popravilo menjalnikov opozarjajo, da se dandanes generalna popravila samodejnih menjalnikov izvajajo prej kot nekoč. Če so se starejši menjalniki redko kvarili pred 150.000–200.000 km, današnji pogosto potrebujejo popravila že pri 80.000–100.000 km.

Zakaj? Razlogov je več:

• Proizvajalci iščejo načine za znižanje stroškov – manj robustni materiali, tanjše komponente, manj prostora za hlajenje.
• Dvosklopčni menjalniki so bolj kompleksni, imajo več premikajočih se delov in so bolj občutljivi na način vožnje.
• Proizvajalci pogosto navajajo, da olje v menjalniku ni treba menjati, kar se je izkazalo za napačno.
• Več moči, večji navor, večja obremenitev menjalnikov – današnji avtomobili so močnejši kot nekoč, menjalniki pa vse bolj kompaktni.

Vozniki pogosto ne vedo, da bi morali menjati olje, saj proizvajalci v specifikacijah ne predvidevajo redne menjave. A realnost v delavnicah je drugačna. Če olje v menjalniku ni sveže, se obraba povečuje, hidravlične lamele drsijo, ventili pa začnejo odpovedovati.

Vzdrževanje je ključno: Kako podaljšati življenjsko dobo menjalnika?

Čeprav so sodobni menjalniki bolj kompleksni, to ne pomeni, da so slabši – a le, če se jih pravilno vzdržuje. Kaj torej storiti, da ne boste med tistimi, ki bodo menjalnik popravljali že pri 80.000 km?

Redna menjava olja

• Dvosklopčni menjalniki: Menjava olja vsakih 60.000 km.
• Menjalniki s pretvornikom navora: Menjava olja vsakih 80.000–100.000 km, ne glede na to, kaj piše v navodilih proizvajalca!

Izogibajte se sunkoviti vožnji

• Pogosta silovita pospeševanja in agresivno zaviranje močno obremenijo menjalnik, kar lahko povzroči prezgodnjo obrabo lamel in težave z mehatroniko.

Ogrejte menjalnik pred športno vožnjo

• Hladen menjalnik deluje pod drugačnimi tlaki in viskoznost olja je drugačna, zato je priporočljivo, da pred intenzivnejšo vožnjo počakate nekaj kilometrov, da se menjalnik segreje.

Pri nakupu rabljenega avtomobila bodite pozorni na prve znake težav

• Prestavljanje mora biti tekoče, brez sunkov ali zamikov.
• Avto mora takoj speljati brez občutka drsenja ali zamika.
• Med prestavljanjem iz P v D ali R ne sme biti močnega sunka ali nenavadnih zvokov.

Če se pri preizkusu avtomobila pojavi katerikoli od teh simptomov, je velika verjetnost, da menjalnik že kaže znake obrabe.

Se samodejni menjalniki res kvarijo več kot nekoč? Odgovor ni tako preprost.

• So bolj občutljivi na vzdrževanje? Absolutno.
• So slabše kakovosti? Ne nujno – a zaradi cenejših materialov in varčevanja pri proizvodnji so lahko manj robustni.
• Je razlog v tem, da jih je enostavno več? Tudi. Ker danes skoraj ni več avtomobila brez samodejnega menjalnika, je logično, da je tudi več okvar.

Prava resnica? Če se menjalnika ne vzdržuje pravilno, se lahko hitro pokvari. Če pa upoštevate servisne intervale in se izogibate sunkoviti vožnji, vam lahko brez težav služi tudi 300.000 km ali več.

Pripravil: E. K. Vir: www, Freepik

Sneg in mraz sta del zimskih radosti – razen ko sedete v avto, ki ga čaka plast ledu in snega. Medtem ko smo vozniki že vajeni ogrevanih sedežev, volana in celo stranskih ogledal, blatniki do zdaj niso bili deležni podobne pozornosti. A Stellantis, eden največjih avtomobilskih koncernov na svetu, se je odločil, da je čas za spremembe. Njihova nova patentna tehnologija prinaša ogrevane blatnike, ki bi lahko postali ključna rešitev za električna in priključno-hibridna vozila.

Zakaj prav blatniki?

Težava je preprosta, a pogosta: sneg in led se v zimskih mesecih kopičita na blatnikih, kar ne le otežuje vožnjo, temveč lahko povzroči tudi poškodbe karoserije ali celo motnje pri delovanju senzorjev in drugih komponent. Pri običajnih avtomobilih z motorji na notranje zgorevanje je ta problem manj izrazit – toplota iz motornega prostora namreč pomaga tali snežno odejo. Pri električnih vozilih, ki te odvečne toplote nimajo, pa sneg ostane trdno oprijet na blatnikih, kar lahko vozniku povzroča težave.

Kako deluje tehnologija?

Stellantisova rešitev temelji na posebnem grelnem elementu, ki je vstavljen med oblogo blatnika in karoserijo vozila. Toplota grelnika se prenaša skozi rob blatnika, kar omogoča učinkovito taljenje snega in ledu na njegovi površini. Poleg tega inženirji preučujejo možnost uporabe prevodne folije, ki bi jo lahko namestili neposredno na notranjo stran blatnika – to bi omogočilo še večjo učinkovitost in boljšo zaščito pred zmrzaljo.

Patent, prijavljen pri ameriškem uradu za patente in blagovne znamke (USPTO), jasno nakazuje, da Stellantis to rešitev razvija z mislijo na prihodnost električnih in priključno-hibridnih vozil. Čeprav gre za tehnologijo, ki je za zdaj le v fazi raziskav in razvoja, so prvi koraki obetavni.

Zakaj je to pomembno za voznike električnih vozil?

Električna vozila so v zadnjih letih postala simbol trajnosti in tehnološkega napredka. A kot pri vsaki novi tehnologiji, se tudi tukaj pojavljajo izzivi. Eden ključnih problemov so zimske razmere, ki lahko vplivajo na učinkovitost vozila – tako pri dosegu baterije kot pri samem udobju voznika. Ogrevani blatniki bi lahko rešili težavo, ki je do zdaj veljala za nepremagljivo oviro v svetu elektromobilnosti.

Stellantisova inovacija ne prinaša le praktičnih rešitev, temveč odpira tudi vprašanja o prihodnosti avtomobilske industrije. Bodo drugi proizvajalci sledili temu zgledu? Kako se bodo te rešitve prilagodile različnim vremenskim pogojem po svetu?

Primerjava z drugimi inovacijami

V preteklosti smo videli številne tehnologije, ki so sprva delovale kot luksuz, a so sčasoma postale standard. Ogrevani sedeži, parkirni senzorji, vzvratne kamere – vse to so nekoč bile inovacije, ki so jih uporabljali le v prestižnih vozilih. Danes pa si skoraj ne moremo predstavljati novega avtomobila brez teh funkcij. Enako bi se lahko zgodilo z ogrevanimi blatniki.

Kaj prinaša prihodnost?

Če bo Stellantis svojo tehnologijo implementiral v serijska vozila, bi to lahko pomenilo novo poglavje v razvoju električnih avtomobilov. Takšne rešitve ne izboljšujejo le vozniške izkušnje, temveč povečujejo tudi varnost na cestah v zimskih razmerah. Čeprav je tehnologija še vedno v razvojni fazi, je njen potencial očiten.

Za zdaj ostaja vprašanje, ali bodo ogrevani blatniki postali del standardne opreme ali pa bo to opcija, namenjena zgolj določenim modelom. A glede na to, kako hitro se tehnologija razvija, lahko upravičeno pričakujemo, da bo prihodnost električnih vozil prinesla še več takšnih inovacij, ki bodo voznike navdušile – in jim olajšale vsakdan.

Napisal: E. K.

Vir: Stellantis, Freepik

STOCKHOLM – Nova tehnologija, ki jo razvijajo v podjetjih, kot sta Autoliv in ZF, bo kmalu revolucionarno spremenila notranjost avtomobilov in varnostne sisteme v njih. Avtonomna vozila obljubljajo popolno preobrazbo vožnje, kjer bodo potniki sedeli v sproščenih položajih, sedeži pa bodo prilagodljivi in vrtljivi, kar zahteva prilagoditev varnostnih sistemov. Varnostni pasovi in zračne vreče se bodo morali prilagajati novim sedežnim konfiguracijam, saj bodo morali zagotavljati zaščito, ne glede na to, ali bodo potniki sedeli naprej ali nazaj.

Avtonomna prihodnost in varnost

Pri Autolivu razvijajo inovativne varnostne pasove z integriranimi zračnimi vrečami, ki bodo varovali potnike tudi v neobičajnih položajih. Namesto običajne postavitve zračnih vreč v volanski obroč ali nad predal za rokavice, bo nova zasnova omogočila prožnost varnostnih sistemov glede na položaj sedežev. Takšne spremembe so že vidne pri nekaterih kabrioletih, kjer so varnostni pasovi integrirani neposredno v sedeže.

Z razvojem avtonomnih vozil bodo potniki in celo vozniki kmalu lahko uživali v vožnji na povsem nov način. Ležanje, prehranjevanje ali pitje med vožnjo bo postalo del nove izkušnje v avtonomnih avtomobilih. Namesto, da bi voznik moral ves čas spremljati cesto in držati volan, bodo novi sistemi omogočali, da se voznik sprosti, sedeže prilagodi v ležeči položaj ali celo obrne v drugo smer. To bo odprlo številne možnosti za povečanje udobja med potovanjem, saj bodo potniki lahko preprosto počivali ali celo jedli in pili brez skrbi. Avtomobili bodo postali prostor za sprostitev, kar bo še posebej uporabno na dolgih vožnjah.

Prilagodljivi varnostni sistemi

Pri ZF raziskujejo tudi možnost prilagoditve varnostnih pasov in zračnih vreč glede na telesno zgradbo potnikov in resnost trka. Tipala bodo v delčku sekunde ocenila višino, starost in težo potnikov ter temu primerno prilagodila zategnitev pasov in aktivacijo zračnih vreč. To bo omogočilo nežnejšo zaščito pri manjših trkih, kar je pomembno predvsem za starejše potnike, ki so bolj občutljivi na močno zategovanje.

Pomemben trend pri električnih avtomobilih je tudi združevanje varnosti in udobja. Pri ZF že razvijajo ogrevane varnostne pasove in volanske obroče, kar bo omogočilo hitro segrevanje teles potnikov brez potrebe po segrevanju celotne kabine. To ne bo le udobnejše, ampak tudi energetsko bolj učinkovito.

Spremembe v Sloveniji?

Tudi slovenska avtomobilska industrija se že prilagaja novim trendom, še posebej na področju zelenih in digitalnih rešitev. Slovenija ima pomembno vlogo pri razvoju električnih avtomobilov in sodeluje pri projektih, kot je Misija GREMO, ki spodbuja zeleno preobrazbo avtomobilskih proizvajalcev.

Prihodnost avtomobilizma bo popolnoma preoblikovana z avtonomno vožnjo, kjer bo varnost potnikov še vedno prednostna naloga, a na bolj prilagodljiv in udoben način.

Napisal: N. Z.

Vir: AMZS, www, Freepik