Ko se na evropskem trgu avtomobilov začenja napetost, ki jo povzroča drastična sprememba predpisov o emisijah CO2, so evropski proizvajalci avtomobilov že začeli prilagajati cene svojih vozil. Z novim letom v veljavo stopijo strožja pravila EU, ki od proizvajalcev zahtevajo, da prodajo vsaj petino svojih vozil kot električna, da se izognejo visokim kaznim. Vse to vodi v presenetljiv preobrat: cene bencinskih avtomobilov rastejo, medtem ko električna vozila postajajo bolj dostopna.

Zakaj bencinski avtomobili postajajo dražji?

Zdravje avtomobilske industrije je v zadnjih letih že tako ali tako precej porazno – prodaja je upadla, avtomobilske znamke pa se trudijo uskladiti proizvodnjo z vedno večjimi okoljskimi pritiski. Z začetkom leta 2025 bodo evropski zakonodajalci močno zaostrili pravila o emisijah CO2, s čimer bodo proizvajalci avtomobilov morali prodati več električnih vozil, da bi dosegli cilje. To pomeni, da bodo morali zvišati cene tistih vozil, ki še vedno prispevajo k onesnaževanju zraka – predvsem bencinskih in dizelskih avtomobilov.

Analitiki že napovedujejo, da se bodo cene bencinskih modelov zaradi novih predpisov zvišale za več sto evrov, kar je že opaziti pri večjih avtomobilskih proizvajalcih, kot so Volkswagen, Renault in Stellantis. Tako je Peugeot v Franciji za 500 evrov zvišal cene svojih bencinskih vozil, medtem ko je Renault cene nekaterih modelov zvišal za 300 evrov. Vse to so očitni poskusi, da bi omejili povpraševanje po avtomobilih z višjimi emisijami in povečali prodajo električnih vozil, katerih proizvodnja je sicer dražja. In čeprav se zdi ta strategija smiselna z vidika emisij, se je vprašanje, ali se bodo kupci pripravljeni odločiti za dražja bencinska vozila v času ekonomske negotovosti.

Električna vozila: Popusti in nižje cene, vendar ali bodo dovolj privlačna?

Vendar pa proizvajalci ne ostajajo pasivni. Na drugi strani so električna vozila, ki postajajo vse bolj dostopna. Za razliko od bencinskih avtomobilov, so cene električnih modelov začele padati – Volkswagen je na primer znižal ceno svojega modela ID.3, ki je sedaj na voljo za manj kot 30.000 evrov, brez vključenih subvencij. V Evropi so številni proizvajalci avtomobilov že začeli ponujati popuste, da bi spodbudili prodajo električnih vozil, čeprav so ti še vedno nekoliko dražji od bencinskih vozil.

A tu se pojavi vprašanje – bodo ti popusti dovolj, da bodo potrošniki prešli na električna vozila, ki imajo pogosto višjo začetno ceno? Ali so subvencije in popusti res dovolj, da bodo električni avtomobili postali prava alternativa za vse? In kako se bodo ljudje odzvali na te nove cene in spodbude? Čeprav so cene na začetku leta že precej nižje, pa analitiki opozarjajo, da bi lahko neusklajenost med bencinskimi in električnimi vozili vplivala na prodajne cilje in dobičke avtomobilskih podjetij.

Kdo bo plačal ceno?

Seveda pa ni vse tako preprosto, kot se morda zdi. Povečanje cen bencinskih vozil lahko pomeni zmanjšanje prodaje teh modelov, kar bo imelo negativen vpliv na celotno avtomobilsko industrijo, vključno z dobavitelji. Vsi tisti, ki so povezani z avtomobilsko industrijo – od proizvajalcev komponent do distributerjev, se bodo soočili s težavami, saj bodo izgube zaradi manjše prodaje avtomobilov s termičnim motorjem morali preprosto pokriti.

Tako se izkaže, da bi lahko strategija dviga cen bencinskih vozil povzročila negativen učinek v celotni verigi, saj bodo ti avtomobili postali dražji za proizvajalce in potrošnike. A hkrati se lahko zgodi, da bo višja cena teh avtomobilov v kombinaciji z večjimi popusti na električna vozila povzročila hitrejši prehod na bodoče zelene alternative. To bi lahko vodilo v še večje prilagajanje na novo okolje, kjer bodo okoljski cilji in zakonodaja vedno bolj oblikovali avtomobilski trg.

Kakšna bo prihodnost avtomobilizma v Evropi?

Torej, kaj to pomeni za avtomobilsko industrijo in potrošnike v prihodnosti? Visoke cene bencinskih vozil in popusti na električne modele niso le odgovor na zakonodajne spremembe, temveč so začetek prehoda na nov način razmišljanja o mobilnosti. Kot že kažejo prve cenovne strategije in spremembe, bo industrija avtomobilov v prihodnjih letih prešla v novo fazo. Na koncu bo najverjetneje elektrifikacija postala prevladujoča, a vprašanje je, kako hitro bodo potrošniki sprejeli te spremembe in kako bo to vplivalo na celotno gospodarsko sliko. Zato ostaja bodočnost avtomobilizma v Evropi vse bolj odvisna od tega, kako se bodo avtomobilski proizvajalci prilagodili novim realnostim, zakonodaji in potrošniškim navadam.

Napisal: E. K.

Vir: Reuters, Freepik

Kakor svet avtomobilizma vedno išče nove priložnosti in strategije za preživetje na konkurenčnem trgu, so Nissan in Honda zdaj na robu potencialno zgodovinske združitve. Na prvi pogled morda ne bi pričakovali, da bi te dve japonski avtomobilski blagovni znamki, katerih zgodovina in filozofija sta že dolgo v ospredju svetovne avtomobilske industrije, sploh pomislili na tovrstno združitev. A vendar se za kulisami že dolgo odvijajo pogovori o poglobljenem sodelovanju, ki bi lahko končalo z ustanovitvijo enega izmed največjih avtomobilskih konglomeratov na svetu.

Zakaj zdaj in kaj prinaša to partnerstvo?

Obema podjetjema je skupna težnja po večji konkurenčnosti, še posebej v luči vedno strožjih okoljskih predpisov in pritiska na prehod v elektrifikacijo vozil. V zadnjih letih so se pojavile precejšnje spremembe na trgu, kjer so prodaja vozil in cene surovin doživele spremembe, ki so bile pravzaprav začetek silovitega revidiranja poslovnih strategij, katerih cilj je povečati učinkovitost in preživetje. Po napovedih bo 1. januar 2025 prinesel drastične spremembe, saj bo evropska zakonodaja močno zaostrila predpise o emisijah CO2. Ta nov zakon, ki zahteva, da avtomobilski proizvajalci prodajo petino svojih vozil kot električna vozila, je potisnil tudi Nissan in Honda k iskanju poti, ki bi jim omogočile izogibanje kaznim in hkrati optimalno prilagoditev na nove tržne razmere.

Nissan v krizi – ali bo združitev edina rešitev?

Kakor smo že omenili, so se Nissan in Honda že marca 2024 dogovorili o strateškem partnerstvu in skupnem razvoju novih električnih vozil, vendar so se stvari za Nissan hitro spremenile. Podjetje se je znašlo v finančnih težavah, saj je bilo soočeno z upadom prodaje v ključnih regijah, kot sta Kitajska in ZDA, obenem pa je moralo napovedati varčevalne ukrepe v višini 2,6 milijarde dolarjev. Zmanjšanje proizvodnje za 20 odstotkov in odpuščanje devetih tisoč zaposlenih sta bila koraka, ki so pokazala na potrebo po radikalnih spremembah v poslovnem modelu, kar vključuje tudi razmislek o združitvi s Hondino stabilnostjo. To sicer ni popolnoma enostranska odločitev – Honda ima namreč precej večjo tržno vrednost kot Nissan, vendar bi združitev zagotovo omogočila lažje premostitev trenutnih težav.

Kaj bi združitev pomenila za avtomobilski svet?

Če bi ta združitev dejansko postala resničnost, bi se pojavil nov globalni avtomobilski gigant, ki bi postal tretji največji proizvajalec avtomobilov na svetu, takoj za Volkswagenom in Toyoto. Z letno proizvodnjo 7,4 milijona vozil in tržno vrednostjo okrog 54 milijard dolarjev, bi združenje Nissan-Honda postalo močan igralec na svetovnem trgu, kar bi zagotovo vplivalo na nadaljnjo dinamiko v avtomobilski industriji. A kljub tej moči obstajajo tudi zaskrbljenosti, saj se postavlja vprašanje, kako bi se uskladile različne korporativne kulture in ali bi bilo to konstruktivno za obe strani. Navsezadnje gre za dve zelo različni avtomobilski filozofiji, ki sta se skozi desetletja razvijali na nekoliko različnih temeljih.

Poleg tega – kaj bi Renault imel pri tem?

Kakor pogosto pri velikih industrijskih združitvah, tudi v tem primeru ne moremo mimo Renaulta, največjega lastnika Nissana. S 36-odstotnim deležem v Nissanu, je Renault za zdaj nerazrešen del tega ekološkega procesa. Po nekaterih informacijah se zdi, da Renault ne nasprotuje morebitni združitvi, vendar je zadržan glede obsega in posebnosti takšnega koraka. Verjetno bodo morali medsebojni pogovori vključevati tudi Renaultove interese, da se zagotovita sinergija in dobiček vseh vpletenih strani.

Bodo združitve prihodnost avtomobilske industrije?

Čeprav se zdi, da bo elektrifikacija avtomobilske industrije postala nujna, postavljajo se pomembna vprašanja, kako hitro se bodo ti veliki igralci, kot sta Nissan in Honda, prilagodili novim predpisom. Združitve niso vedno preproste in pogosto prinašajo izzive v obliki usklajevanja proizvodnih linij, tehnoloških strategij in tržnih modelov, vendar bi ta poteza lahko dala ogromen zagon obema podjetjema, da se na trgu električnih vozil uveljavita hitreje in učinkoviteje.

In, kot vedno pri velikih združitvah in industrijskih premikih, se je vredno vprašati: Bo to poteza, ki bo omogočila preživetje japonskih avtomobilskih gigantov, ali bo šlo za izgubo identitete in preoblikovanje temeljev industrije, kot jo poznamo danes?

Napisal: E. K.

Vir: Reuters, Pixabay