Novice Show Life & Style Sci-Tech Šport Viral Piši na dlan

“V naših mestih se vse bolj sliši albanski jezik, Italija pa zahteva rapalsko mejo pri Postojni” zaskrbljeno prebivalci

POSTOJNA – Razprave na družbenih omrežjih so ponovno odprle temo o slovenskih ozemeljskih vprašanjih in prihodnosti države. V ospredju so zahteve Italije po rapalski meji pri Postojni ter skrb glede izgube slovenske identitete zaradi vpliva tujih narodov, zlasti Italije in Albanije. Nekateri opozarjajo na politične odločitve, ki naj bi Slovenijo ogrozile v prihodnjih desetletjih.

Zgodovinsko ozadje: Rapalska meja in osimski sporazumi

Rapalska pogodba je bila sklenjena leta 1920 med Italijo in Kraljevino SHS (kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev) ter je določila mejo med državama. Meja je potekala v prid Italije, saj je vključila pomemben del slovenskega ozemlja, med drugim Trst, Gorico in Istro. Leta 1947 so se razmere po drugi svetovni vojni nekoliko spremenile z osimskimi sporazumi, ki so določili meje po koncu vojne. Kljub temu so ostala območja še vedno pod vplivom teh zgodovinskih dogovorov, kar danes ponovno odpira razprave o meji in ozemeljski suverenosti Slovenije. Rapalska pogodba, podpisana leta 1920, je torej določila mejo med Kraljevino Italijo in Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, kar je prineslo Italiji precejšnje dele ozemlja, vključno s Trstom, Gorico in Istri. To je povzročilo nemalo napetosti, saj je bilo mnogo Slovencev prisiljenih živeti pod italijansko oblastjo, kjer so se soočali z asimilacijo in izgubo kulturnih pravic.

Po drugi svetovni vojni so bili s osimskimi sporazumi leta 1975 meje formalno ponovno določene, pri čemer je bila večina Primorske vrnjena Jugoslaviji, medtem ko je Italija obdržala Trst in manjša obalna območja. Kljub temu pa so politične in kulturne napetosti zaradi teh sporazumov še danes prisotne. V preteklosti so italijanski nacionalisti večkrat izrazili nezadovoljstvo z izgubo določenih ozemelj, kar občasno vzbuja zaskrbljenost tudi v Sloveniji, zlasti v luči povezanih zgodovinskih dogodkov.

Za Slovence ta zgodovinska vprašanja pomenijo opozorilo na pomen ohranjanja nacionalne suverenosti in zaščite kulturne identitete.

Politika in avtonomija Slovenije

Rapalska meja, ki je bila določena leta 1920, je sicer eden izmed simbolov slovenskega boja za ohranitev narodnega ozemlja, vendar ni več predmet mednarodnih političnih pogajanj. Sporazumi, kot so osimski sporazumi, so razrešili večino ozemeljskih vprašanj z Italijo, Slovenija pa si je z vključitvijo v Evropsko unijo in NATO zagotovila svojo ozemeljsko suverenost in varnost.

Slovenska politika danes na ta vprašanja gleda predvsem z vidika zgodovinske sprave in sodelovanja z Italijo znotraj Evropske unije. Omeniti velja, da so bile v preteklosti prisotne določene napetosti, predvsem okoli vprašanj, kot so vračanje lastnine italijanskih optantov in zaščita italijanske manjšine v Sloveniji. Politična garnitura tako rapalsko mejo večinoma dojema kot zgodovinsko dejstvo, ki pa nima več neposrednega vpliva na sodobno politično dogajanje. Navkljub vsemu pa mnogi menijo drugače.

Razprave na Facebooku

V razpravah na Facebooku mnogi izražajo nezadovoljstvo z delovanjem slovenske politike. Kritiki opozarjajo na prodajo slovenskih kmetijskih zemljišč in uničenje domače industrije. Eden izmed komentatorjev je zapisal: “Naši politiki prodajajo najboljšo zemljo tujcem, mi pa bomo odvisni od uvožene hrane”. Poudaril je, da je celotna politična elita od leta 1991 naprej odgovorna za uničenje slovenskega gospodarstva in da volivci ne prepoznajo resničnih težav.

Strah pred izgubo kulturne identitete

Strah pred izgubo slovenske kulturne identitete se pojavlja zlasti v komentarjih, kot je tisti, ki ga je napisala predvidoma zamejska Slovenka: “Kmalu bo Slovenija govorila albansko, saj se v slovenskih mestih vse bolj sliši albanski jezik” (Vir: Facebook). Takšne izjave odražajo zaskrbljenost, da bo slovenska kultura in jezik postopoma izginila zaradi priseljevanja in demografskih sprememb.

V Sloveniji trenutno živi okoli 10.000 Albancev, kar predstavlja manjši del celotnega prebivalstva države. Večina jih je prišla v Slovenijo iz Kosova in drugih delov nekdanje Jugoslavije, predvsem iz ekonomskih in političnih razlogov. Prva večja priseljevanja so se zgodila po drugi svetovni vojni, kasneje pa se je število priseljencev povečalo zaradi težkih gospodarskih razmer v njihovih matičnih državah.

Na splošno pa tuji državljani predstavljajo 9,3% celotne populacije v Sloveniji, kar pomeni, da je v državi več kot 197.000 tujcev. Med njimi so najštevilčnejši priseljenci iz Bosne in Hercegovine, Kosova, Srbije in Ukrajine. Vir: Statistični urad RS

Kritike trenutne vlade in političnega vodstva

Eden izmed komentatorjev je bil med glasnejšimi kritiki trenutne vlade in je izrazil svoje nezadovoljstvo z levičarsko politiko: “Slovenija je zmešana socialistično-komunistična država, ki ne pomaga nič, razen da uničuje državo z vsakim mandatom več”. Kritike so usmerjene predvsem v vodstvo levice, ki naj bi po mnenju nekaterih komentatorjev uničevalo slovensko gospodarstvo in pripeljalo državo na rob propada.

Ali bo Slovenija izgubila suverenost?

Zgodovinski vplivi, predvsem rapalska meja in osimski sporazumi, še vedno močno vplivajo na današnje politične debate v Sloveniji. Zahteve Italije po spremembah meja ter strah pred spremembami v demografski strukturi, kjer se opozarja na vpliv albanske skupnosti, sprožajo vprašanja o prihodnosti slovenske suverenosti in identitete. Ali bo Slovenija zmogla ohraniti svojo kulturno in jezikovno avtonomijo, je vprašanje, ki ga uporabniki družbenih omrežij pogosto naslavljajo.

Napisal: N. Z.

Vir: FB