Kaj? Kosilo za 5 evrov in pivo za manj kot 2? Poglejte, kje
Če bi morali izbrati eno evropsko prestolnico, kjer lahko še vedno uživate v avtentičnih okusih, bogati zgodovini in pristni gostoljubnosti – in to po cenah, ki vas ne bodo spravile v jok – potem je to Sarajevo. Kosilo za manj kot 5 evrov? Pivo za 2 evra? Kilogram sadja za 1,30 evra? Da, vse to je mogoče v tem čarobnem balkanskem mestu, ki se iz dneva v dan dviga na lestvici najbolj priljubljenih turističnih destinacij.
Po raziskavi, ki jo je izvedel eurochange, je Sarajevo idealno mesto za popotnike z omejenim proračunom. V primerjavi s preostalimi evropskimi prestolnicami, kjer vas bo kosilo v povprečni restavraciji stalo vsaj dvakrat več, v Sarajevu uživate v pristnih balkanskih jedeh za drobiž.
Baščaršija: Srce starega Sarajeva
Središče mesta je Baščaršija – slikovita, zgodovinska tržnica, kjer se vonj po sveže pečenem bureku meša z aromo bosanske kave. Ozke ulice so polne tradicionalnih trgovinic, kjer lahko najdete vse – od ročnih bakrenih izdelkov do pravih orientalskih preprog.
Ampak hrana – hrana je tista, ki vas bo zasvojila! Porcija čevapov za manj kot 5 evrov? Ni problema. Burek s kozarcem jogurta? Manj kot 3 evre. Ljubitelji sladkega? Baklava in bosanska tufahija (jabolko, polnjeno z orehi in prelite s sladkornim sirupom) – vse za drobiž.
Zakaj so cene tako ugodne?
To vprašanje si postavljajo številni obiskovalci. Kako je mogoče, da lahko v Sarajevu dobite vrhunsko hrano za cene, o katerih v Parizu, Londonu ali Rimu ne morete niti sanjati?
Odgovor je preprost: nizki življenjski stroški in bogata lokalna ponudba. Mesto še vedno ni preplavljeno s turisti tako kot Praga ali Budimpešta, zato cene niso umetno napihnjene. Bosna in Hercegovina ima lokalno pridelano hrano – sadje in zelenjava sta sezonska in sveža, kar pomeni, da kilogram jabolk ali pomaranč stane le okoli 1,30 evra. In meso? Pristni bosanski žari so cenejši kot fast food v zahodni Evropi, a okus neprimerljiv.
Kombinacija osmanske, avstro-ogrske in moderne arhitekture
Sarajevo ni samo mesto dobrih cen. Je tudi mesto zgodovine, kjer se v eni ulici srečajo mošeja, pravoslavna cerkev, katoliška katedrala in sinagoga. To ni naključje – Sarajevo je stoletja veljalo za mesto sobivanja kultur.
V 15. stoletju so ga ustanovili Otomani, ki so mesto obogatili z mošejami, bazarji in kopališči. Nato so prišli Avstro-Ogrski, ki so mu dodali secesijske palače in tramvajsko omrežje – Sarajevo je bilo prvo mesto v Evropi z električnim tramvajem (ja, celo pred Dunajem!).
In potem še 20. stoletje – vojna in obnova. Sarajevo se je pobrala kot feniks iz pepela, danes pa je eno najživahnejših mest v regiji, polno kulturnih dogodkov, festivalov in koncertov.
Česa ne smete zamuditi?
- Gazi Husrev-begova mošeja – ena najlepših osmanskih mojstrovin na Balkanu.
- Vijećnica (Mestna hiša) – zgrajena v neomavrski arhitekturi, danes simbol mesta.
- Tunel spasa – podzemni tunel, ki je med vojno rešil na tisoče življenj.
- Planina Trebević – popoln pobeg v naravo, dosegljiv z gondolo.
- Sarajevo Film Festival – eden najpomembnejših filmskih dogodkov v tem delu Evrope.
Mesto, kjer je vsak evro dobro porabljen
Če iščete evropsko destinacijo, kjer se ne boste počutili kot turistična žrtev, ampak boste dejansko uživali v avtentičnih doživetjih za dostopno ceno, je Sarajevo pravi odgovor.
Kosilo za manj kot 5 evrov, kava za en evro, kilogram sadja za 1,30 evra – kje še danes najdete kaj takšnega? To je mesto, ki vas bo presenetilo, očaralo in prepričalo, da se boste vedno znova vračali.
Pripravil: N. Z.
Vir:
- eurochange
- Sarajevo Film Festival
- Statistični podatki o cenah hrane v BiH
- Zgodovinski arhivi Sarajeva
- Turistični vodiči po Bosni in Hercegovini
Trgovina stoletja – Trump pripravlja tajni dogovor o Kosovu z Vučićem?
Donald Trump je po prevzemu oblasti obrnil ploščo pri Ukrajini – zdaj pa se zastavlja vprašanje: bo storil enako pri Kosovu? Analitiki menijo, da bi lahko Priština kmalu občutila povečan pritisk ZDA.
Donald Trump in Aleksandar Vučić se v zadnjem času vse pogosteje omenjata v istem kontekstu – in to ne brez razloga. Trump, ki je po prevzemu oblasti obrnil ameriško politiko do Ukrajine, bi lahko storil enako tudi pri Kosovu. Pritisk na Prištino se stopnjuje, analitiki pa opozarjajo: Washington ima tri močne vzvode, s katerimi lahko spremeni razmerja moči na Balkanu. Je Kosovo res postalo pogajalska karta v rokah Bele hiše?
Trumpov zasuk pri Ukrajini – kaj to pomeni za Kosovo?
Donald Trump je hitro po prevzemu oblasti zavzel trdo linijo do Kijeva. Na sestanku z Volodimirjem Zelenskim v Beli hiši mu je zabrusil: ‘Lahko se vrneš, ko boš pripravljen na mir.’ Ostro. Brez ovinkarjenja.
To pomeni velik preobrat v ameriški zunanji politiki – še lani je Washington Ukrajini pošiljal milijarde dolarjev pomoči. Zdaj? Trumpova ekipa se očitno nagiba k hitremu končanju vojne, tudi če to pomeni popuščanje Moskvi (poroča Reuters).
In tu se začnejo ugibanja. Če Trump lahko preobrne politiko do Ukrajine – ki je bila prioriteta Bidnove administracije – zakaj ne bi storil enako pri Kosovu?
Washington ima v rokavu tri močne vzvode
Alon Ben-Meir, poznavalec mednarodnih odnosov, opozarja: ‘Trump lahko favorizira Srbijo. Vučić ima tesne povezave z njegovim krogom – Jared Kushner ima posle v Srbiji, Richard Grenell je že pred leti pritiskal na Prištino.’ (The Guardian).
ZDA imajo tri močne vzvode, s katerimi lahko vplivajo na Kosovo:
- Sankcije – Če Priština ne popusti pri pravicah Srbov, lahko Washington uvede osebne sankcije proti kosovskim voditeljem.
- Ukinitev finančne pomoči – Kosovo je močno odvisno od ameriške podpore. Če ZDA zaprejo denarni tok, bo to močno prizadelo gospodarstvo.
- Pritisk na EU – Washington bi lahko Bruselj prepričal, da upočasni ali celo blokira integracijo Kosova v EU. To bi bila hladna prha za kosovske oblasti.
‘Trump ne bo povsem zapustil Kosova, a če bo to koristilo ameriškim interesom, lahko drastično spremeni pristop,’ meni Ben-Meir (Politico).
Bo Priština morala popustiti glede srbske skupnosti?
Vučić že leta zahteva oblikovanje Zajednice srbskih občin – nekakšne avtonomne enote z večjimi pravicami za Srbe na Kosovu. Priština se temu upira, a če Trump stopi na stran Beograda, bodo morali politiki v Prištini premisliti.
Ben-Meir ne ovinkari: ‘Če ne želite ozemeljskih zamenjav, oblikujte skupnost in sodelujte s Srbijo. Vučić ima interes za te občine – saj so večinoma naseljene s Srbi.’ (The New York Times).
Za Kosovo bi bil to velik premik. Washington je doslej stal trdno za Prištino. A če Trump oceni, da mu bolj koristi podpora Vučića, se lahko hitro premisli.
Trump in Putin – srečanje v Beogradu?
V političnih krogih se že govori: se bosta Trump in Putin srečala v Beogradu? Če bi se to zgodilo, bi Vučić postal ključni igralec na Balkanu – in Trump bi lahko poskrbel za dogovor, ki bi bil ugoden za Srbijo.
Kot je za Foreign Policy povedal vir iz diplomatskih krogov: ‘Če Trump in Putin sedeta za isto mizo v Beogradu, bo Vučić tisti, ki bo imel največ od tega. In pritisk na Kosovo se bo še povečal.’
Ali bo Kosovo postalo pogajalska karta?
Trump je znan po svojem poslovnem pristopu k politiki. Če mu koristi, da podpre Srbijo – bo to storil. Kosovo bo moralo skrbno krmariti med interesi ZDA, EU in lastnimi cilji.
Ključno vprašanje: bo Priština morala popustiti ali pa bo postala zgolj ena od pogajalskih kart v Trumpovi globalni igri?
Pripravil: N. Z.
Vir: Reuters, The Guardian, Politico, The New York Times, Foreign Policy
Britanka prodala vse in se z družino preselila na Balkan: ‘Hišo sem kupila za samo 26.000 €’ (VIDEO)
Donna Hardy (43), mati treh otrok iz Anglije, se je odločila za korenito življenjsko spremembo. Skupaj z družino se je preselila iz Scunthorpea v Veliki Britaniji v majhno vasico Velika Trnava na severu Bolgarije. Po poročanju Daily Mail je družina Hardy prodala vse svoje stvari in za presenetljivo nizkih 26.000 evrov kupila posestvo z velikim potencialom.
Hiša z zgodbo za 26.000 €
Donna je prek nepremičninske agencije našla hišo, ki je bila sicer v slabem stanju, a se razprostira na veliki parceli. Poleg glavne hiše je posestvo vključevalo še manjšo hišo, hlev, več pomožnih objektov, garažo in hektar zemlje. Kljub temu, da je hiša potrebovala precej obnove, je Donna navdušena nad svojo odločitvijo: “Hiša je precej dotrajana, a moja družina in jaz smo izjemno zadovoljni,” je povedala v objavi na TikToku.
Cene nepremičnin v Bolgariji vs. Združeno kraljestvo
Za primerjavo, povprečna cena hiše v Veliki Britaniji znaša kar 338.000 evrov, medtem ko v Londonu ta številka naraste na 621.000 evrov. Zato ni presenetljivo, da se je družina odločila za selitev v Bolgarijo, kjer so cene nepremičnin občutno nižje.
Donnina hči Elise je medtem kupila še dve posestvi, eno prek eBaya za 25.000 evrov, drugo pa za samo 8.400 evrov. S tem si je zagotovila dodatne možnosti za razvoj in širitev družinske lastnine.
Bolgarija kot nova priložnost
Družina Hardy je v Bolgarijo prišla z D-vizo, ki omogoča dolgoročno bivanje. Eden izmed glavnih razlogov za preselitev je bila želja po boljši kakovosti življenja za Donnino 12-letno hčer Elise. Čeprav jih zdaj čaka veliko dela pri prenovi posesti, so vsi člani družine zadovoljni z odločitvijo.
“Čaka nas veliko trdega dela, vendar smo srečni, da smo našli svoj dom, kjer lahko ustvarimo novo prihodnost,” je povedala Donna.
Balkan kot nova destinacija za tujce
Selitev Britancev na Balkan postaja vedno pogostejša praksa. Nizke cene nepremičnin, mirno življenje in naravne lepote regije privabljajo vse več tujcev, ki iščejo priložnosti za začetek novega poglavja. Bolgarija je s svojo dostopnostjo in urejenimi pravnimi pogoji za nakup nepremičnin postala ena izmed najbolj priljubljenih destinacij.
Napisal: E. K.
Vir: TikTok
Od Balkana do Ljubljane: Razkrivamo, kaj je CIA šef dogovoril z vodjo SOVE!
LJUBLJANA – Nepričakovan obisk visokega gosta iz ZDA
Direktor ameriške Centralne obveščevalne agencije (CIA), William Burns, je 1. oktobra 2024 obiskal Slovenijo. Na tem obisku se je srečal z direktorjem Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (SOVA), Joškom Kadivnikom, kjer sta potrdila izjemno pomembnost tesnega sodelovanja med obema agencijama. Osrednji poudarek njunega srečanja so bile varnostne razmere na Zahodnem Balkanu, Bližnjem vzhodu in Ukrajini, kot tudi v drugih kriznih žariščih po svetu. Burns in Kadivnik sta izmenjala ocene in stališča o aktualnih izzivih ter poudarila, da sta partnersko povezovanje in profesionalni odnos med službama ključna za učinkovito obveščevalno delovanje.
Varnostni izzivi na Zahodnem Balkanu in Bližnjem vzhodu
Pogovori med Burnsom in Kadivnikom so se osredotočali predvsem na varnostno situacijo v regiji Zahodnega Balkana, kjer so politične napetosti in vojaški konflikti še vedno prisotni. Oba sogovornika sta izrazila skrb za stabilnost regije, pri čemer sta se strinjala, da je tesno sodelovanje med obveščevalnimi službami nujno za preprečevanje destabilizacije. Kot poroča slovenski portal RTV Slovenija, sta šefa obveščevalcev izrazila odločenost, da bosta še naprej sodelovala pri izmenjavi informacij in strateških ocen glede prihodnjih varnostnih tveganj v regiji.
Burns je na srečanju izpostavil tudi vlogo SOVA kot pomembnega partnerja ZDA v prizadevanjih za globalno varnost. Kadivnik je izrazil zadovoljstvo z dolgoletnim sodelovanjem med agencijama, saj je to ključnega pomena za stabilnost na mednarodnem prizorišču. Med razpravo sta obravnavala tudi vprašanja varnostnih groženj, ki izvirajo iz konfliktov na Bližnjem vzhodu in vojnih razmer v Ukrajini, ki močno vplivajo na širše mednarodno varnostno okolje.
Obisk v luči nedavnih dogodkov
Obisk direktorja Cie ni bil osamljen dogodek. William Burns je v preteklih mesecih večkrat obiskal regijo. Avgusta letos je na primer obiskal Sarajevo in Beograd, kjer se je sestal z lokalnimi voditelji in razpravljal o podobnih vprašanjih kot na srečanju v Ljubljani (Vecer, 2024). Burnsovi obiski nakazujejo, da so ZDA močno zainteresirane za dogajanje na Balkanu in da se želijo zavezati k večji stabilnosti in varnosti v tem delu sveta.
Burnsov obisk v Sloveniji sledi tudi februarskim pogovorom v Münchnu, kjer je ameriška podpredsednica Kamala Harris oblikovala načrt za izmenjavo ruskih obsojencev, pri čemer je sodelovala tudi Slovenija. V zameno za izročitev ruskih vohunov, ki so bili aretirani decembra 2022 v Ljubljani, je Slovenija zamenjala podatke in pridobila ključne informacije, kar je dodatno okrepilo zaupanje med državama (Reporter, 2024). Državni sekretar Vojko Volk je na srečanju poudaril, da je pridobitev zaupanja v obveščevalni skupnosti izjemno zahtevna naloga, ki pa je bistvena za skupne cilje.
Pomembnost partnerstva med CIA in SOVA
Kadivnik in Burns sta soglasno ugotovila, da so partnerski odnosi med agencijama ključnega pomena za doseganje skupnih varnostnih ciljev. Sodelovanje, ki temelji na zaupanju, omogoča učinkovito spopadanje z globalnimi varnostnimi izzivi, med katerimi sta izpostavila problematiko vojaških konfliktov, terorizma in kibernetskih napadov. Burns je Kadivniku izrazil osebno zahvalo za tvorno sodelovanje, pri čemer je poudaril, da Slovenija postaja pomemben igralec na področju mednarodne obveščevalne dejavnosti (N1, 2024).
Burns je svoj obisk sklenil z vljudnostnim srečanjem s slovenskim premierjem Robertom Golobom in državnim sekretarjem Vojkom Volkom. Tovrstni obiski mednarodnih obveščevalnih voditeljev potrjujejo pomen Slovenije na svetovnem varnostnem zemljevidu, saj je majhna država vse bolj vključena v ključne globalne varnostne operacije.
Zaključek obiska in pomen za prihodnost
Burnsov obisk je prvi obisk direktorja Cie v Sloveniji po skoraj 20 letih. Nazadnje je Slovenijo junija 2005 obiskal Porter J. Gross, nekdanji direktor Cie v času ameriškega predsednika Georgea Busha mlajšega. Takrat je bil obisk usmerjen predvsem v vprašanja boja proti terorizmu, medtem ko je tokratni obisk poudaril pomembnost mednarodnega sodelovanja pri aktualnih varnostnih izzivih (Siol.net, 2024).
Burns naj bi po obisku v Ljubljani nadaljeval svojo pot proti zahodni Evropi, kjer se bo srečal z drugimi visokimi predstavniki obveščevalnih služb, kar dodatno nakazuje na njegov proaktiven pristop k reševanju globalnih varnostnih vprašanj.
Napisal: N. Z.
Vir: X
Riblja čorba žaluje: Umrl je Bora Čorba, ikona balkanskega rocka!
V 72. letu starosti je umrl Bora Đorđević, bolj znan kot Bora Čorba, legendarni pevec in frontman ene najvplivnejših rock skupin na Balkanu, Riblja Čorba. Bora je umrl v ljubljanskem kliničnem centru, kamor je bil sprejet zaradi zapletov, povezanih s kronično obstruktivno pljučno boleznijo. Kljub prizadevanjem zdravnikov je glasbenik končal na ventilatorju in podlegel bolezni.
Zvezdniški vzpon z Ribljo Čorbo
Bora Đorđević je svojo glasbeno pot začel v sedemdesetih letih, ko je sodeloval v različnih zasedbah, kot sta Suncokreti in Rani mraz, kjer je sodeloval tudi z Đorđem Balaševićem. Prelomnica v njegovem življenju pa je prišla leta 1978, ko se je pridružil skupini SOS, ki se je kasneje preimenovala v Riblja Čorba. Zasedba je s svojimi provokativnimi in politično angažiranimi besedili hitro pridobila ogromno priljubljenost po vsej nekdanji Jugoslaviji.
Skupina je izdala številne uspešnice, kot so “Kad sam bio mlad”, “Kako je lepo biti glup” in “Lutka s naslovne strane”, ki so postale klasike balkanske rock scene. Borina glasba je pogosto izražala družbeno kritiko, kar je prispevalo k njegovi kontroverzni javni podobi.
Kontroverzni umetnik in boj z odvisnostjo
Poleg glasbenih uspehov so Borino življenje spremljale tudi osebne težave, predvsem njegova odvisnost od alkohola, ki je zaznamovala velik del njegove kariere. Njegova provokativna besedila in politično angažiranost so ga uvrstila med najbolj kontroverzne glasbenike v regiji.
Osebno življenje in zapuščina
Bora je za seboj pustil 19-letnega sina Borisa, ki je vedno ostajal izven medijskega sveta. Đorđević je v preteklosti večkrat povedal, da je njegov sin odraščal daleč od mestnega vrveža, na Rudniku. Kljub Borinim osebnim bojem pa je njegova zapuščina kot glasbenika nesporna – ostal bo zapisan kot eden največjih rock ikon Balkana.
Bora Čorba bo s svojo glasbo in provokativnim duhom za vedno ostal v srcu ljubiteljev rocka in kulture na Balkanu.
Napisal: E. K.
Vir: Facebook
