Novice Show Life & Style Sci-Tech Šport Viral Piši na dlan

Uničujoč potres v 1857 ‘zradiral’ italijansko mestece, posledice danes pa …

BASILICATA, ITALIJA – 16. decembra 1857 je uničujoč potres z magnitudo 7,0 zradiral mesta, pretrgal življenja in – skoraj ironično – sprožil nekaj, kar je kasneje postalo temelj za razumevanje potresov. To je zgodba o tragediji, uničenih mestih in prvih posnetkih, ki so znanstvenikom odprli oči.

Ko zemlja govori, človek posluša – ali ne?

Basilicata, zaspana italijanska pokrajina, v tistem času skromna in ruralna, si je življenje krojila med griči in ozkimi ulicami mestec, zgrajenih iz kamna. In prav ta kamen – simbol stabilnosti, domačnosti – se je tistega dne spremenil v smrtonosno past. Potres, ki je bil epicentrično najbližje Montemurru, je zgrmel na ta mirni del Italije z vso silovitostjo narave. Koliko? Ocene variirajo – od 11.000 do 19.000 mrtvih. Razlika? V številkah morda, v tragediji nikakor. Ljudje so umirali pod ruševinami, za njimi pa so ostajale razbite družine in mesta brez identitete.

Zakaj so bile posledice tako grozljive? Gradnja. Hiše, narejene iz preprostih materialov, brez trdnih temeljev, so bile kot igrače v rokah velikana. Kar je ostalo – pogledi na porušene ulice in prazne oči preživelih – je postalo učna ura za svet. »Škoda je nepopisna, celotna naselja so izginila z obličja zemlje,« je zgroženo zapisal Robert Mallet (poročilo Roberta Malleta, 1858).

Fotografije: Prelomni trenutek, ko tragedijo ujame objektiv

Ko je Robert Mallet, irski inženir in pionir seizmologije, januarja 1858 stopil na prizadeto območje, ni prišel le s papirjem in svinčnikom. Prinesel je nekaj, kar je bilo za tisti čas skoraj revolucionarno – fotoaparat. Njegove fotografije so bile prve v zgodovini, ki so dokumentirale obseg uničenja po potresu.

Če pomislimo – kaj pomeni fotografija? V tistem času je pomenila nekaj več kot besede. Pomenila je dokaz, neizpodbiten argument, ki je znanstvenikom pokazal, kako potresi razkrivajo najšibkejše točke gradnje. Tako je Mallet ustvaril neke vrste vizualno karto uničenja, ki je pokazala, kako so nekatere hiše padle kot domine, druge pa so zdržale le zato, ker jih je sreča objela ob pravem času.

Zakaj nas to zanima? Slovenija – potresna bomba pod Alpami

Slovenija, podobno kot Basilicata, ni imuna na tresenje tal. Ljubljana, ki je bila leta 1895 močno prizadeta, je skozi desetletja postala nekakšen seizmični laboratorij – gradnja, obnova, zaščita. Današnja gradbena zakonodaja strogo določa, kako se mora graditi, a vseeno se človek vpraša: Ali smo pripravljeni na naslednji veliki potres? Številke ne lažejo: Posočje, Dolenjska in osrednja Slovenija so med najbolj potresno ogroženimi območji.

Nekdo bi morda zamahnil z roko: »To so skrajni scenariji.« Res? Leta 1511, ko je potres prizadel Goriško, so bile posledice za tisti čas katastrofalne. Zdaj pa si predstavljajte: kaj bi danes pomenil podoben dogodek za sodobno infrastrukturo, mestne stolpnice in zgodovinsko dediščino, kot je denimo stara Ljubljana?

Lekcije iz preteklosti: Zakaj je Basilicata še danes pomembna?

Ironično, da morajo včasih najhujše tragedije postati učitelji prihodnosti. Malletovo delo v Basilicati je omogočilo razcvet znanstvene metode v seizmologiji. Njegovi zapisi so postali osnova za preučevanje seizmičnih valov, medtem ko so njegove fotografije znanstvenikom omogočile, da so razumeli, kaj povzroča rušenje.

In kaj nas to uči? Da je gradnja ključna. Da je priprava nujna. In da ko bo naslednji potres stresel tla pod nami – ker to ni vprašanje “če”, ampak “kdaj” – bomo lahko pogledali v zgodovino in se vprašali: smo poslušali?

Fotografije, ki so spremenile svet

Ko je Mallet stiskal sprožilec fotoaparata in v objektiv ujel razbite stopnice in podrta pročelja, si verjetno ni predstavljal, da bo njegove fotografije nekoč preučeval ves svet. Zgodovina Basilicate nas spominja, da so potresi neusmiljeni, a tudi da je človeška sposobnost učenja tista, ki lahko spremeni prihodnost.

Potres je za seboj pustil razdejanje. Vir: ARSO

In ko naslednjič stopite skozi star obokan vhod v Ljubljani ali se sprehodite po ulicah Tolmina, si vzemite trenutek – pomislite na Basilicato. Kajti zemlja si zapomni, kar mi pogosto pozabimo.

»Zgodovina nas uči, da se naravi ne moremo upreti, lahko pa se nanjo pripravimo.« (Seismic Journal, 2020).

Napisal: N. Z.

Vir: ARSO, www