BRUSELJ – Slovenija bo morala povečati izdatke za obrambo na 2 odstotka BDP hitreje, kot je bilo prvotno predvideno. Premier Robert Golob je ob prihodu na izredno zasedanje voditeljev EU poudaril, da se geopolitična realnost hitro spreminja – in Slovenija se bo morala prilagoditi. “Politična realnost v svetu je, da bo treba za obrambne izdatke in varnost nameniti več,” je izjavil.

Ampak kako hitro? Natančnega scenarija vlada še nima. Golob je napovedal, da bo Slovenija do vrha zveze NATO v Haagu konec junija pripravila podroben načrt povečanja obrambnih izdatkov. Pred tem bo vlada s scenarijem seznanila parlament in javnost, da bi zagotovila širšo podporo.

Koliko zdaj Slovenija namenja za obrambo?

Trenutno Slovenija za obrambo namenja 1,53 odstotka BDP, leta 2026 pa bi ta delež narasel na 1,6 odstotka – a to ne bo dovolj. Cilj, ki ga narekuje zveza NATO, je 2 odstotka. Povečanje obrambnih izdatkov pomeni stotine milijonov evrov dodatnih sredstev, ki jih bo treba načrtno razporediti.

Po podatkih Ministrstva za obrambo so bili izdatki za leto 2024 ocenjeni na 1,35 odstotka BDP, kar je malenkost več kot v letu 2023 (1,32 odstotka BDP). Načrti za prihodnost pa so jasni – pospešeno dvigovanje izdatkov. (Vir: gov.si)

Samo orožje? Ne, Golob vidi širšo sliko

In tu pride ključna poanta: samo kupovanje orožja ni dovolj. Golob opozarja, da varnost ni zgolj vprašanje tankov, raket in vojaških baz. “Ravno obratno, lahko jih celo poslabša, če ne bomo tega nakupa pospremili tudi z vsemi drugimi vidiki,” je povedal novinarjem.

Kaj to pomeni? Vlada se zavzema za celovit pristop k varnosti – kar vključuje tudi odpornost na podnebne spremembe, obvladovanje migracij in krepitev kibernetske varnosti. Slovenija bo del sredstev za obrambo vlagala tudi v domačo obrambno industrijo ter infrastrukturo, kot so bolnišnice in komunikacijski sistemi.

Evropa razmišlja še bolj na veliko

To ni samo slovenska zgodba. Evropska unija pripravlja 800-milijard evrov vreden načrt za krepitev obrambnih zmogljivosti. Ursula von der Leyen, predsednica Evropske komisije, je predstavila predlog vzpostavitve novega finančnega instrumenta, ki bi vključeval 150 milijard evrov posojil za vojaške naložbe.

Denar bo šel v zračno in raketno obrambo, artilerijske sisteme, dron tehnologijo in kibernetsko zaščito. (Vir: AP News)

Kaj to pomeni za Slovenijo?

Povečanje obrambnih izdatkov ni le formalnost. Slovenija se bo morala odločiti, kam bo naložila denar in kako bo uravnotežila varnostne potrebe s proračunskimi omejitvami. To pomeni tudi izzive za vlado, ki mora poskrbeti, da ne bo zmanjkalo sredstev za zdravstvo, izobraževanje in socialo.

Ali bo Slovenija sledila evropskemu načrtu in povečala sodelovanje pri skupnih evropskih obrambnih projektih? Ali bo povečanje izdatkov dejansko izboljšalo varnost državljanov?

Odgovori bodo jasnejši v prihodnjih mesecih, ko bo vlada predstavila konkretne načrte.

Ena stvar pa je gotova: vprašanje varnosti ni več nekaj, o čemer bi se lahko odločali pozneje.

Pripravil: N. Z.

Vir: gov.si, AP News

Gospodarska rast – izraz, ki ga pogosto slišimo, a kaj nam dejansko pove? Je 1,6-odstotna rast bruto domačega proizvoda (BDP) v letu 2024 dober ali slab rezultat? Slovenija je v lanskem letu beležila pozitiven trend, a ob podrobnejšem pregledu postane jasno, da nekatera področja gospodarstva šepajo, medtem ko druga ohranjajo stabilnost. Kaj nas čaka v prihodnosti in ali smo na poti k močnejšemu okrevanju ali zgolj stopicljamo na mestu?

Gospodarska rast: dovolj ali premalo?

Po prvih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) se je BDP v letu 2024 povečal za 1,6 %, kar pomeni, da se gospodarstvo še vedno širi, a občutno počasneje kot prejšnja leta. Če pogledamo nazaj – v letu 2023 je rast znašala 2,1 %, pred tem, leta 2022, pa 5,4 %. Čeprav so številke še vedno pozitivne, ni mogoče spregledati trendov upočasnjevanja, ki so posledica tako notranjih kot zunanjih dejavnikov.

Kaj to pomeni v praksi? Če bi bila Slovenija dirkalni avto, bi zdaj vozili po klancu navzgor – še vedno se premikamo, a ne več s polno hitrostjo. Medtem ko se je domača potrošnja povečala, so investicije padle, izvoz ne dohaja rasti uvoza, hkrati pa se gospodarstvo še vedno sooča z inflacijo in višjimi stroški poslovanja.

Kaj žene rast? Večja potrošnja, a na račun države

Največji pozitiven dejavnik v preteklem letu je bila končna potrošnja – gospodinjstva so porabo povečala za 1,6 %, država pa celo za 8,5 %. To pomeni, da je država v preteklem letu občutno povečala izdatke, kar je pomagalo pri vzdrževanju gospodarske aktivnosti. Toda ali je to dolgoročno vzdržno? Če gospodarstvo temelji na javnih izdatkih, to lahko pomeni, da ob morebitnem zmanjšanju državne porabe v prihodnjih letih ne bomo več videli podobnih številk rasti.

Primerjava s tujino pokaže, da Slovenija še vedno sledi trendom, a z zamikom. Medtem ko je Nemčija v letu 2024 beležila minimalno rast (0,1 %), Madžarska rahlo okrevanje (1,2 %), Hrvaška pa močnejšo rast (3,1 %), se Slovenija nahaja nekje vmes.

Kje so težave? Investicije padajo, izvoz ne dohaja uvoza

V gospodarstvu ne gre brez investicij – te so ključen pokazatelj, kako optimistični so podjetniki in vlagatelji glede prihodnosti. A tu naletimo na težavo: bruto investicije so v Sloveniji v letu 2024 upadle za 2,4 %. Posebej skrb vzbujajoč je 3. zaporedni kvartalni padec investicij v osnovna sredstva, ki so osnova za prihodnjo rast produktivnosti.

Zakaj so podjetja bolj zadržana pri investicijah? Višji stroški financiranja zaradi dražjih kreditov, negotovost na mednarodnih trgih in zmanjšano povpraševanje v nekaterih industrijah so glavni razlogi.

Tudi zunanji trgovinski tokovi niso prinesli pričakovane spodbude. Izvoz je zrasel za 3,2 %, a uvoz je poskočil še bolj – za 3,9 %. To pomeni, da je neto prispevek zunanje trgovine k BDP-ju negativen (–0,4 odstotne točke). Čeprav je Slovenija tradicionalno izvozno usmerjeno gospodarstvo, trenutno ni dovolj velikega zunanjega povpraševanja, da bi ta sektor poganjal višjo rast.

Kaj pa trg dela? Stabilen, a ne brez težav

Zaposlenost se je skozi leto umirjala, v zadnjem četrtletju pa je bil celo minimalen upad zaposlenosti (–0,3 %). To pomeni, da večina podjetij še vedno zaposluje, a dinamika se je umirila. Če investicije ne bodo zagnale novega cikla zaposlovanja, bi lahko v prihodnjih letih videli večje težave na trgu dela.

Povprečna plača se je sicer še naprej povečevala, kar je bilo pričakovano, saj je inflacija še vedno prisotna. A to za podjetja pomeni večje stroške, kar jih sili v previdnejše zaposlovanje in zmanjšanje števila novih investicij.

Kaj lahko pričakujemo v prihodnje?

Pozitivni scenarij:

Če se bodo zunanje razmere izboljšale, inflacija umirila in bodo podjetja spet začela investirati, lahko pričakujemo okrevanje na raven okoli 2–2,5 % rasti v letu 2025. Ključnega pomena bo tudi oživitev evropskega trga, saj je Slovenija močno odvisna od izvoza.

Negativni scenarij:

Če se bo padec investicij nadaljeval in bo rast uvoza še naprej presegala rast izvoza, bi lahko Slovenija zašla v obdobje stagnacije, kjer se bo gospodarstvo le še komaj premikalo naprej. Zaskrbljujoč znak bi bil tudi morebiten večji padec zaposlenosti, saj bi to pomenilo manjšo kupno moč in upad potrošnje.

Rast ja, a vprašanje je, koliko še?

1,6-odstotna rast BDP ni katastrofalna številka, a hkrati ni rezultat, ki bi navdajal z velikim optimizmom. Bolj kot rast sama je ključno vprašanje, kje je ta rast nastala in ali je vzdržna. Trenutni trendi – upad investicij, negativni prispevek zunanje trgovine in upočasnitev zaposlovanja – so opozorilni znaki, ki jih ne gre zanemariti.

Slovenija bo v prihodnjih letih morala najti novo ravnovesje – ali bo to na račun večje produktivnosti in pametnih investicij ali pa bomo priča nadaljnjemu stopicanju na mestu, bo pokazal čas.

Pripravil: E. K. Vir: SURS, Freepik

V avgustu 2024 se je medletna inflacija v Sloveniji znižala na 0,9 odstotka, kar je najnižja stopnja po marcu 2021. Ta padec je predvsem posledica poletnih razprodaj in nižjih cen življenjskih potrebščin, kot so oblačila, obutev in prevozne storitve. Na mesečni ravni so cene življenjskih potrebščin padle za 0,2 odstotka, kar pomeni, da se življenjski stroški v Sloveniji postopoma stabilizirajo. V nasprotju s tem pa so se cene pogonskih goriv, kot sta dizel in bencin, nekoliko zvišale.

K letni inflaciji so največ prispevale za 6,7 odstotka višje cene v restavracijah in hotelih, kar pomeni, da so storitve še vedno ključni dejavnik rasti cen. Vendar pa so nižje cene stanovanja, vode, električne energije in goriv ublažile vpliv teh dražitev na splošno inflacijo.

Hkrati s padcem inflacije je državni statistični urad objavil, da je slovenski bruto domači proizvod (BDP) v letu 2023 zrasel za 2,1 odstotka, kar je več od prvotno ocenjenih 1,6 odstotka. To povečanje je rezultat rasti v gradbeništvu, oskrbi z energijo ter predelovalnih dejavnostih. Negativno pa so na BDP vplivale finančne in zavarovalniške dejavnosti, rudarstvo ter kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo.

BDP je v letu 2023 znašal 63,951 milijarde evrov, kar je nominalno za 12,4 odstotka več kot v letu 2022. Ta rast kaže na stabilnost in pozitivne trende v slovenskem gospodarstvu, kljub izzivom, ki jih prinaša globalno gospodarsko okolje.

Slovenija se torej sooča z umirjeno inflacijo in rastjo BDP, kar nakazuje, da se gospodarstvo stabilizira. Vendar pa ostajajo izzivi, kot so nihanja cen energije in vpliv globalnih gospodarskih razmer, ki bodo zahtevali nadaljnjo pozornost in prilagajanje. V prihodnjih mesecih bo ključno spremljanje teh trendov in prilagajanje politik, da se ohrani ta pozitiven zagon.

EK; imf.org, Pexels