Slovenska vlada je na nedavni seji podaljšala nastanitev ukrajinskih beguncev in sirot, ki so v Slovenijo pribežali zaradi vojne v domovini. Nastanitveni center v Postojni, kjer trenutno prebiva več kot 90 prosilcev za začasno zaščito, bo deloval vsaj do marca 2026, skladno z odločitvijo Evropske komisije.

POSTOJNA OSTANE BEGUNSKO SREDIŠČE – JE TO DOLGOROČNA REŠITEV?

Vlada Republike Slovenije je nastanitveni center v Postojni odprla leta 2022, ko je po izbruhu vojne v Ukrajini pričela sprejemati razseljene osebe. Takrat je bil center vzpostavljen za eno leto, a so ga že dvakrat podaljšali. Evropska komisija je letos zaščito razseljenih Ukrajincev podaljšala do 4. marca 2026, zato je Slovenija sledila tej odločitvi – vendar, ali to pomeni, da bo Postojna še leta ostala glavno zatočišče za begunce?

Kapaciteta centra v Postojni je 150 oseb, trenutno pa je tam nastanjenih 97 posameznikov. Po podatkih oblasti gre večinoma za ženske, otroke in starejše, ki se nimajo kam vrniti, saj so njihova bivališča uničena ali pod rusko okupacijo.

UKRAJINSKE SIROTE – REŠITEV ALI LE ODHOD V NEZNANO?

Posebej občutljivo vprašanje ostajajo otroci iz luganske regionalne sirotišnice. Ti otroci so v Slovenijo prispeli maja 2022, potem ko je njihovo sirotišnico v Severodonecku uničila raketa. Po začasnem bivanju v Lvovu so jih premestili v Slovenijo, kjer so se nastanili v Dijaškem domu v Postojni in v naselju Slavina.

Čeprav so sirote dobro vključene v slovensko okolje – hodijo v šolo, se učijo jezika in živijo v varnem zavetju – ukrajinske oblasti želijo, da se vrnejo domov. Kje je težava? Lugansk je pod rusko okupacijo, domovi teh otrok pa so porušeni. Je njihova vrnitev sploh realna možnost?

“Otroci so enormno napredovali, tu so slišani, videni, ljubljeni,” je poudarila Cvetka Kernel, koordinatorica projekta njihove nastanitve. A kljub vsemu slovenska vlada ne more samovoljno odločati o njihovi prihodnosti. Zato je sprejela kompromisno rešitev: nastanitev otrok je podaljšana do 30. junija 2025, nato pa se bodo razmere znova ocenile – poroča 24ur.com.

SLOVENIJA IN HUMANITARNA POMOČ – ALI NAM BO EVROPA POVRNILA STROŠKE?

Vse več ljudi se sprašuje, koliko bo Slovenijo stalo dolgoročno financiranje teh namestitev. Po podatkih Ministrstva za notranje zadeve gre večina sredstev za zagotavljanje osnovnih življenjskih pogojev, šolanja, zdravstvene oskrbe in integracijskih programov. Čeprav Evropska unija krije del stroškov, ostaja vprašanje, kako bo Slovenija reševala morebitno nadaljnje bivanje beguncev po letu 2026.

Zaenkrat ni jasnega odgovora, a izkušnje iz preteklih begunskih kriz kažejo, da se pogosto obljubljena sredstva ne izplačajo v celoti. Tako je bilo že pri migracijskem valu leta 2015, ko je Slovenija morala kriti več milijonov evrov stroškov iz lastnega proračuna. Bo zgodovina ponovila?

Pripravil: N. Z.

Vir: N1, 24ur, STA, Ministrstvo za notranje zadeve RS, Evropska komisija

ŠVEDSKA – 79 % beguncev se vrača na počitnice v svoje matične države

Nedavna anketa, ki jo je izvedel švedski spletni časopis Bulletin v sodelovanju z raziskovalnim podjetjem Novus, je razkrila presenetljivo dejstvo: kar 79 % beguncev, ki so v Švedski pridobili azil, se je po prihodu v Evropo vrnilo na dopust v svoje matične države, kljub temu, da so trdili, da bežijo pred vojno ali preganjanjem (Remix News, 2022). To je sprožilo številna vprašanja glede legitimnosti njihovega azilnega statusa in dejanske potrebe po zaščiti.

Revoke their passports and deport them immediately. pic.twitter.com/Hu1dZFge6d

— iamyesyouareno (@iamyesyouareno) July 24, 2024

Kritika in politične posledice

Kritiki trdijo, da tovrstna potovanja kažejo na to, da begunci niso resnično ogroženi, saj bi se v nasprotnem primeru težko vrnili v domovino, kjer naj bi bili izpostavljeni nevarnosti (Ground News, 2022). Prav tako opozarjajo, da so takšna dejanja nezdružljiva s pravico do azila, ki naj bi bila namenjena zaščiti pred grožnjami. Po mnenju nekaterih političnih skupin to spodkopava zaupanje v azilni sistem ter ga spreminja v farsa (Breitbart, 2022).

V Švedski za zdaj ni zakonskih omejitev za tovrstna potovanja, vendar se je Nemčija že odločila za ukrepe. Po navedbah nemškega portala Reporter lahko begunci, ki odidejo na počitnice v domovino, izgubijo azilni status. Prav tako naj bi imela Švica podobne ukrepe, s katerimi poskušajo omejiti tovrstne prakse (DW, 2017).

Razlogi za vračanje

Po anketi med begunci, ki bivajo na Švedskem, je bilo ugotovljeno, da se velika večina beguncev, ki so potovali v domovino, ni nameravala vrniti trajno. Kar 81 % anketirancev meni, da je Švedska boljša država za vzgojo otrok, le 2 % pa jih je izrazilo željo po trajni vrnitvi v domovino (Remix News, 2022). Razlogi za ta potovanja so pogosto obiski družine ali poslovni razlogi, kar po njihovih besedah ne pomeni, da želijo trajno zapustiti Švedsko (Ground News, 2022).

Širši vplivi in odzivi

V zadnjih letih se je to vprašanje pojavilo v več evropskih državah, kjer so begunci zaprosili za azil, nato pa se vrnili v svoje matične države. Nemčija je na primer dokumentirala več sto primerov, ko so begunci odšli na počitnice v domovino, kljub temu, da so trdili, da bežijo pred preganjanjem (DW, 2017). To je sprožilo politične razprave in pozive k strožji regulaciji azilnega sistema.

V Sloveniji, čeprav podobnih primerov ni veliko, bi takšna praksa lahko sprožila razpravo, zlasti med političnimi strankami, ki se osredotočajo na migracijska vprašanja. Nekateri opozarjajo, da bi lahko takšna potovanja pomenila zlorabo azilnega sistema in posledično zmanjšanje zaupanja javnosti vanj.

Vprašanje vračanja beguncev v njihove matične države postavlja pod vprašaj samo definicijo azilnega statusa. Čeprav nekatere evropske države že uvajajo strožje ukrepe, Švedska zaenkrat ostaja odprta za tovrstna potovanja. Vendar pa je jasno, da bo pritisk javnosti in političnih skupin morda vodil do sprememb tudi v prihodnje.

Napisal: N. Z.

Vir: X, Freepik