Kdaj smo nazadnje doživeli bel božič?
Če bi ob omembi belega božiča zatisnili oči in si skušali predstavljati tisto pravljično idilo – nežno sneženje, debelo snežno odejo, ki prekriva vse, kar pogled doseže, in škripanje pod nogami, bi marsikdo morda hitro pomislil: »Kdaj smo to nazadnje zares doživeli?« Realnost pa je, da je takšen božič v večjem delu Slovenije redkost že zadnjih 17 let.
Zadnji pravi bel božič, ko je sneg zares prekril dobršen del države, smo imeli leta 2007. A tudi takrat ni šlo za spektakel – snežna odeja je bila skromna, z izjemo nekaterih višje ležečih območij. V Ljubljani je bilo komaj 1 centimeter snega, medtem ko so Maribor, Celje in Murska Sobota beležili le od 5 do 6 centimetrov. Boljše vzdušje so imeli v Novem mestu z 9 centimetri snega, medtem ko so na severozahodu države, na območjih, kot je Koroška, zabeležili tudi do 50 centimetrov. Čeprav so prazniki leta 2007 za nekatere še uspeli ustvariti vtis pravljičnosti, pa so bili v resnici daleč od zimskih scen iz preteklosti.
Božič nekoč: Snežna nostalgija
Če pogledamo v zgodovino, so božična jutra nekoč prinašala prizore, ki so se zdeli vzeti iz pravljice. Leto 1994 je na primer eno tistih, ki ga mnogi starejši prebivalci Slovenije še danes omenjajo z leskom v očeh. Celotna država je bila takrat prekrita s snegom, od Obale do Gorenjske, snežna odeja pa je na nekaterih območjih merila več kot 50 centimetrov. Podobno čarobni so bili tudi božični dnevi leta 1969 in 1981, ko je praktično vsak kotiček Slovenije užival v belem prazničnem vzdušju.
A snežna romantika ni vedno povezana le s količino snega. Leta 2001 je božič postregel z ekstremnim mrazom – na Koroškem in v Murski Soboti so termometri kazali tudi pod -20 °C. Po drugi strani pa je bil božič leta 2009 precej nenavaden, saj so temperature lokalno presegle 19 °C, kar je bolj spominjalo na zgodnje poletje kot na zimo. Ta kontrast med preteklimi belimi božičnimi idilami in sodobnimi vremenskimi presenečenji lepo ponazarja, kako zelo so se prazniki v zadnjih desetletjih spremenili.
Zakaj snega ni več?
Medtem ko so v preteklosti bele božične praznike obravnavali skoraj kot nekaj samoumevnega, je danes jasno, da so zimski prazniki brez snega postali bolj pravilo kot izjema. Razlogov je več. Eden ključnih dejavnikov je sprememba podnebja, ki vpliva na pogostost in intenziteto sneženja. Nižje temperature, ki so nekoč zagotovile obstojnost snega, so zdaj vse redkejše, prav tako pa se obdobja sneženja prekrivajo z nenavadnimi otoplitvami.
Nižje ležeči kraji, kot sta Ljubljana in Maribor, snega skorajda ne vidijo več – ne le za božič, ampak tudi sicer. V nasprotju s tem pa kraji, kot so Rateče, Kredarica ali Babno polje, še vedno ohranjajo tradicijo belega božiča. Rateče so med letoma 1961 in 2021 zabeležile le devet zelenih božičev, a so tudi tam v zadnjem desetletju topli božični dnevi postali vse pogostejši.
Letos: Le ponekod bel božič
Leto 2024 prinaša drobce praznične idile. Med kraji, ki so jih snežne padavine tokrat obdarile, so Logatec (30 cm snega), Vrhnika (20 cm) in Postojna (15 cm). Bolj praznično vzdušje beležijo tudi v Babnem polju ter na Blokah, kjer snežna odeja dosega 30 centimetrov.
Vendar pa je jasno, da bo sneg na nižinah, kjer je zapadlo le nekaj centimetrov, hitro izginil. Kot opozarjajo meteorologi, bodo sončne lege v prihodnjih dneh sneg kmalu odtajale, kljub temu pa hladno vreme z dnevno temperaturo okoli 0 do 5 °C pomeni, da bo snežna odeja v višje ležečih krajih ostala še nekaj časa.
Napisal: E. K.
Vir: ARSO