Tina Gaber poklone iz ‘Bele hiše’ zares predala naprej? Javnost na nogah
LJUBLJANA – Instagram objava Tine Gaber, ki je razkrila darila z motivi Bele hiše, je sprožila val ugibanj in vroče razprave na družbenih omrežjih. Gre za navadna turistična darila ali za uradne poklone, ki so našli pot v povsem drugo smer, kot je bila sprva zamišljena?
Tina Gaber, ki je ena najbolj prepoznavnih slovenskih vplivnic, je na Instagram zgodbi objavila fotografijo daril, označenih s simboli ameriške predsedniške institucije. Na sliki so jasno vidni čokoladni izdelki, kartonasta embalaža z logotipom Bele hiše in pozlačeni pečat z emblemom ZDA. Kljub vizualni atraktivnosti teh predmetov – ki so jih spremljale besede zahvale in ime prejemnika – so se kmalu porodila vprašanja, ki niso več osredotočena na estetiko, temveč na izvor teh predmetov.
Darila ali spominki?
Čeprav darila s simboliko Bele hiše na prvi pogled delujejo prestižno, ni nujno, da gre za unikatne predmete z diplomatsko vrednostjo. Veliko izdelkov z motivi ameriškega predsednika je na voljo v trgovinah in na spletnih straneh, namenjenih turistom, ki želijo domov odnesti košček “ameriške zgodovine”. Toda zakaj bi nekdo takšna darila podaril naprej – če so bila sploh kupljena v ta namen? In če niso? Ali bi si res kdo upal poklone iz Bele hiše, ki nosijo simboliko ene najmočnejših institucij na svetu, vključiti v svoja darilna pota?
V Sloveniji je sicer že sam pojem »regifting« – podarjanja daril naprej – pogosto obarvan z odtenkom humorja ali celo zadrege. Spomnite se zadnjih praznikov, ko ste na družinskem srečanju odprli darilo, ki je bilo sumljivo podobno tistemu, kar ste leto prej poklonili drugi osebi? Tokrat pa gre za več kot le neprijetno anekdoto – če so ta darila resnično prišla iz Bele hiše, odpira to vrsto drugih vprašanj.
Zakonska določila – kaj pravi slovenska zakonodaja?
Čeprav je mogoče, da gre zgolj za napačno interpretacijo – morda so darila kupljena v prosti prodaji –, slovenska zakonodaja zahteva jasno poročanje o darilih, ki jih javne osebe prejmejo v okviru uradnih dogodkov ali mednarodnih stikov. Če bi se izkazalo, da gre za darila z diplomatsko vrednostjo, bi jih morali ustrezno evidentirati in prijaviti.
Na drugi strani je morda najzanimivejši element zgodbe ravno v tem, kako malo je za zdaj znanega. Bela hiša je sicer znana po svoji tradiciji podarjanja spominkov in manjših pozornosti gostom – toda koliko teh daril dejansko zapusti uradne okvirje? In predvsem: ali bi tako darilo pristalo v rokah, ki bi ga nato podarile naprej? »Samo vprašam,« bi rekli na Twitterju.
Javnost se sprašuje – je to sploh pomembno?
Na družbenih omrežjih so se odzivi gibali med humorjem in ostrimi kritikami. »Če gre za darila Bele hiše, je to kiks, če pa gre za turistične spominke, je stvar samo še bolj absurdna,« je zapisal eden izmed komentatorjev na Twitterju. Drug uporabnik pa je cinično pripomnil: »Morda so v Bele hiše začeli deliti darila, kot jih mi delimo razglednice iz Bleda – malo sladkega in nekaj za spomin.«
A ne gre le za smešne primerjave. Zgodba je tudi ogledalo odnosa med simboli moči in osebnim marketingom, ki ga vplivnice, kot je Tina Gaber, vešče obvladajo. Objava ni bila samo spontana zahvala – bila je skrbno urejena zgodba, ki je dvignila prah, pridobila pozornost in sprožila razpravo.
Simbolika ali stvarnost?
Na koncu pa ostaja ključno vprašanje: kaj pravzaprav pomeni darilo iz Bele hiše? Je to le marketinški trik – simbol, ki ne nosi dejanske diplomatske vrednosti – ali nekaj več? In kako ga dojemamo Slovenci? Za nekatere so tovrstni predmeti zgolj zanimivost, za druge statusni simbol, tretji pa v tem vidijo priložnost za humor in (včasih tudi pretirane) teorije zarote. Toda ena stvar je gotovo – zgodba, ki bi jo mnogi prezrli kot trivialno, je dobila svoj trenutek pozornosti in osvetlila nenavadno prepletenost družbenih omrežij, daril in simbolike moči.
Čeprav so nekateri mnenja, da celotna situacija ni vredna analize, ostaja dejstvo, da so darila, ki jih spremljajo simboli ameriškega predsedstva, lahko izjemno močna politična ali družbena orodja – odvisno od tega, kako jih uporabljamo. Na tej točki se zdi, da gre le za eno izmed številnih zgodb, ki jih poganja kombinacija radovednosti, cinizma in družbenega humoreske.
Napisal: N. Z.
Vir: X, www, IG
Melania Trump: Prva dama, ki je Sloveniji obrnila hrbet – ali pa je Slovenija obrnila hrbet njej?
Ko je leta 2016 Melania Trump postala prva dama Združenih držav Amerike, so mnogi Slovenci začeli sanjati o pravljici. “Naša Melania,” so govorili – kot da bi rojstvo v Sevnički dolini avtomatično pomenilo, da bo Slovenija deležna posebne pozornosti Bele hiše. A resničnost? Ni bila niti blizu pričakovanj. Zdaj, ko Donald Trump stopa v svoj drugi predsedniški mandat, Melania spet priteguje pozornost – toda njeni načrti so jasni: ne bo je v Beli hiši, še manj pa v Sloveniji.
Od Bele hiše do Floride – in nazaj do New Yorka
Melania Trump se je že v prvem mandatu izkazala za precej netipično prvo damo. Medtem ko so bile njene predhodnice znane po političnih ali humanitarnih projektih, je Melania raje ostala v ozadju – morda celo preveč. V drugem mandatu je postala še bolj jasno, da je njena prioriteta povsem drugje. Njen sin Barron, ki študira na univerzi NYU v New Yorku, je zdaj v središču njene pozornosti, skupaj z družinskim posestvom Mar-a-Lago na Floridi.
Medtem ko bodo dogodki v Beli hiši tekli brez njene prisotnosti, bo Melania razpeta med Florido in New Yorkom – kraji, ki sta daleč od Washingtona in še dlje od Slovenije. Ironično je, da bo Barron v New Yorku deležen varovanja in družbe svoje matere, čeprav študij pogosto pomeni priložnost za osamosvojitev – a morda je prav Melanijin način starševstva tisto, kar najbolje odraža njeno osebnost: zaščitniško, vendar distancirano.
Slovenija? Zgolj zgodba iz preteklosti
Leta 2017 je bila Sevnica na vrhuncu pozornosti. Torte v obliki Bele hiše, čokolade z njenim imenom, Melania vino – lokalni podjetniki so hitro zagrabili priložnost, da unovčijo slavo svoje rojakinje. A Melania? O njenem odzivu na vse to ni bilo ne duha ne sluha. Če je kdaj obstajala kakšna vez z domovino, se je ta po smrti njene matere Amalije, ki je redno obiskovala Sevnico, skoraj povsem pretrgala. Edini most med njo in Slovenijo je zdaj njen oče Viktor, ki še vedno ohranja stik z rojstno deželo – a kaj več od tega Slovenija ne more pričakovati.
Kaj pomeni “slovenska prva dama”?
Slovenci radi romantiziramo svojo vlogo v svetu, še posebej, ko gre za tako pomembne figure, kot je Melania. A realnost je bolj surova: Melania je Američanka. Njeno življenje je že desetletja ukoreninjeno v Združenih državah, njena identiteta pa se ne vrti okoli Sevnice, temveč okoli Trumpove dinastije. In medtem ko nekateri slovenski politiki ali podjetniki še vedno sanjajo o tem, kako bi lahko “izkoristili” to navezo, je jasno, da Melania ni in ne bo most, ki bi Sloveniji odpiral vrata v Belo hišo.
Je Melania res pomembna za Slovenijo?
Vprašanje, ki si ga Slovenci pogosto zastavljamo, je: kaj lahko imamo od Melanie? Po osmih letih je odgovor precej jasen: malo ali nič. Melania se nikoli ni aktivno zavzela za promocijo Slovenije, niti takrat, ko bi to lahko naredila brez velikih naporov. Tudi če bi hotela, Trumpova politika – polna carin, protekcionizma in agresivnega stališča do EU – Sloveniji ne bi prinesla nobenih gospodarskih koristi.
Slovo, ki ga ni bilo
Čeprav se zdi, da je Melania obrnila hrbet Sloveniji, morda niti ni tako preprosto. Njeno distanciranje je odraz njenega življenjskega sloga, ki se nikoli ni zares vračal k koreninam. Tudi Slovenija bi lahko postavila jasnejšo ločnico in se nehala obremenjevati z vprašanji, kaj lahko prva dama naredi za domovino. Melania je, kot je pogosto pokazala, prva dama, ki živi povsem po svojih pravilih – in ta pravila ne vključujejo Sevnice.
Napisal: E. K.
Vir: X
Melania Trump prelomila tradicijo: V drugem mandatu Donalda Trumpa ne bo živela v Beli hiši
Melania Trump, nekdanja in bodoča prva dama ZDA, naj bi v drugem predsedniškem mandatu svojega moža Donalda Trumpa prelomila dolgoletno tradicijo. Po poročanju virov blizu družine Trump za CNN se Melania ne namerava v celoti preseliti v Belo hišo, temveč bo večino časa preživela na Floridi in v New Yorku.
Nov pristop do vloge prve dame
Melania Trump bo v svojem drugem mandatu kot prva dama ubrala drugačen pristop. To je nakazala že ob nedavnem obisku Donalda Trumpa pri trenutnem predsedniku Joeju Bidnu v Beli hiši, ko ni sodelovala na tradicionalnem srečanju oziroma čajanki s prvo damo. Viri blizu družine Trump pravijo, da Melania razmišlja o novi opredelitvi svoje vloge prve dame in o tem, kako bo razporedila svoj čas med Belo hišo, New Yorkom in Florido.
Razlogi za selitev iz Bele hiše
V preteklosti je Melania Trump že pokazala pripravljenost na prilagoditev svojega življenja družinskim prioritetam. Po zmagi na volitvah leta 2016 je odložila selitev v Belo hišo, da bi sinu Barronu omogočila dokončanje šolskega leta v New Yorku. Tokrat naj bi bila njena odločitev delno povezana tudi z Barronovim študijem v New Yorku, kar bi Melanii omogočilo več časa z njim.
Življenje med New Yorkom in Florido
V drugem mandatu Donalda Trumpa naj bi Melania večino časa preživela v dveh mestih. New York bo njena osnova zaradi Barronovega študija, Palm Beach na Floridi pa zaradi družinske rezidence Mar-a-Lago. Kljub temu se bo še vedno udeleževala ključnih dogodkov in obveznosti prve dame.
Izkušnje iz prvega mandata
Melania Trump je v nedavnem intervjuju za Fox News poudarila, da se tokrat počuti bolj samozavestno v vlogi prve dame, saj ima za sabo že štiri leta izkušenj. “Imam veliko več izkušenj in znanja,” je dejala. To bi lahko pomenilo, da bo tokrat usmerila svoj fokus na projekte, ki so ji pomembni, medtem ko bo njena prisotnost v Beli hiši bolj selektivna.
Prelom s tradicijo
Odločitev Melanie Trump, da ne bo ves čas prebivala v Beli hiši, je prelomna in odstopa od tradicije prvih dam, ki so običajno bile stalno prisotne ob predsednikih. Takšna odločitev bi lahko postavila nov precedens in odprla razpravo o vlogi prve dame v sodobni politiki.
Napisal: E. K.
Vir: Fox News
Foto: Zajem zaslona X
Trump sestavlja močno ekipo: kaj pomenijo imenovanja Rubia, Waltza in drugih?
Novoizvoljeni predsednik Donald Trump v svojem drugem mandatu oblikuje ekipo ključnih zaveznikov in osebnosti, ki bodo prevzeli odgovorne funkcije v vladi ZDA. Trump, ki si prizadeva za izpolnitev obljub o bolj konservativni usmeritvi in deregulaciji, pospešeno izbira sodelavce za ključne položaje, ki bodo igrali odločilno vlogo v njegovi administraciji. Med bolj odmevnimi imenovanji je izbral floridskega senatorja Marca Rubia za državnega sekretarja in zveznega kongresnika Mika Waltza za svetovalca za nacionalno varnost. Poleg njiju je za položaj na čelu Agencije za zaščito okolja imenoval nekdanjega newyorškega kongresnika Leeja Zeldina, pri čemer je že napovedal temeljite spremembe v okoljskih regulacijah.
Marco Rubio kot državni sekretar: Kritični partner Trumpove politike
Marco Rubio, veteran republikanske stranke in Trumpov nekdanji tekmec za predsedniško nominacijo leta 2016, je bil v senatu kljub preteklim nasprotjem eden najzvestejših Trumpovih podpornikov. Rubio se je v svoji politični karieri osredotočil na povečanje podpore ZDA Ukrajini in na krepitev zveze NATO, kar odraža njegovo tradicionalno republikansko usmerjenost. Rubio je za medij MSNBC izjavil, da verjame, da se vojna v Ukrajini lahko konča s pogajanji, hkrati pa je poudaril, da ostaja trden podpornik Ukrajine in ne Rusije.
Rubio bo kot državni sekretar imel pomembno vlogo pri usmerjanju ameriške zunanje politike. Njegovo imenovanje nakazuje, da bo Trumpova administracija ohranila podporo evropskim zaveznikom v Natu, hkrati pa bo vodila ostro politiko do Rusije.
Mike Waltz kot svetovalec za nacionalno varnost: Izkušen kritik Bidnove politike
Mike Waltz, veteran posebnih enot Zelene baretke, je kot kongresnik znan po ostrih kritikah Kitajske ter Bidnove administracije, zlasti glede umika iz Afganistana. Waltz, ki je prejel več vojaških odlikovanj za svoje služenje v Afganistanu in drugod po svetu, je v preteklosti sodeloval tudi v Pentagonu. Njegovo imenovanje nakazuje, da Trumpova administracija načrtuje bolj trdo politiko do Kitajske, obenem pa bo Waltz usmerjal varnostno politiko z vojaško preciznostjo in izkušnjami s terena.
Waltz je bil eden glavnih govorcev na republikanski konvenciji, kjer je izrazil prepričanje, da je Trump edini voditelj, ki lahko učinkovito poveljuje ameriškim oboroženim silam. Njegov odnos do Kitajske in podpore ameriškim vojaškim operacijam bo verjetno ključnega pomena za oblikovanje ameriške varnostne politike.
Deregulacija v Agenciji za zaščito okolja: Lee Zeldin obljublja novo smer
Za Agencijo za zaščito okolja (EPA) je Trump izbral Leeja Zeldina, nekdanjega newyorškega kongresnika. Trumpov prvi mandat je zaznamoval precejšnji odmik od tradicionalne okoljske politike, zato je njegova izbira Zeldina kot novega vodje EPA znak, da se bo podobna strategija nadaljevala. Axios poroča, da bo Zeldin zagotavljal “pošteno in hitro deregulacijo,” kar naj bi spodbudilo ameriško gospodarstvo. Zeldin je že napovedal, da bo v ospredje postavil ameriško energetsko prevlado ter obnovitev avtomobilske industrije, hkrati pa obljublja ohranitev standardov za čisto vodo in zrak.
Druge ključne imenitve: Stefanik in Wiles prevzemata pomembne položaje
Med drugimi imenovanji je Trump za šefico kabineta v Beli hiši izbral Susie Wiles, ki je bila njegova dolgoletna zaveznica in šefica kampanje. Na položaj veleposlanice ZDA pri Združenih narodih je imenoval Elise Stefanik, znano zagovornico izraelskih interesov in ostro kritičarko palestinskih organizacij, financiranih s strani ZN. Stefanikova je v svoji javni izjavi predlagala popolno ukinitev sredstev za Agencijo ZN za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA) in revizijo ameriškega prispevka v Združenih narodih.
Stephen Miller, ki je bil eden glavnih snovalcev Trumpove politike do nezakonitih priseljencev v prvem mandatu, se bo vrnil kot namestnik šefice kabineta za politiko. Miller je v prvem Trumpovem mandatu prispeval k uvedbi politike ločevanja družin na meji, čeprav Trumpov tabor sedaj zagotavlja, da bodo pod novimi ukrepi izgnali celotne družine brez ločevanja.
Trumpova ekipa: Pripravljena na intenzivne politične spremembe
Trumpova nova ekipa nakazuje na oblikovanje administracije, ki bo združevala konservativne vrednote in bo osredotočena na hitro deregulacijo, krepitev vojaške moči in povrnitev ameriškega vpliva na svetovni ravni. Imenovanja Rubia, Waltza in Zeldina kažejo na odločnost Trumpove administracije, da zavzame ostro stališče proti Kitajski in Rusiji, hkrati pa zmanjša vlogo državnih regulacij v gospodarstvu.
Napisal: E. K.
Vir. www, X
