Finančna kriza udarja po Beli krajini – delovnih mest zmanjkuje, socialne stiske naraščajo!
Še pred nekaj leti se je zdelo, da gre Bela krajina v pravo smer – brezposelnost se je zniževala, zaposlitvene priložnosti so se širile, ljudje so se lažje prebijali iz meseca v mesec. A zdaj, s prihajajočimi negotovostmi na globalnem gospodarskem prizorišču, se trendi nevarno obračajo. Vse več prebivalcev se sooča s finančnimi stiskami, mnogi težko pokrijejo osnovne življenjske stroške, še posebej tisti, ki so se že prej spopadali s skromnimi dohodki.
Alen Pust, pomočnik direktorice Centra za socialno delo (CSD) Dolenjska in Bela krajina, opaža alarmantne spremembe: »V zadnjem času se že kaže, da ljudje vse težje obvladujejo svoje finance, vedno več jih potrebuje pomoč. Delovnih mest morda res zmanjkuje.«
Se torej Bela krajina znova približuje socialni sliki, ki smo jo nazadnje videli v času finančne krize po letu 2008?
Ko služba ni več zagotovilo za varnost
Včasih je veljalo, da je imeti službo ključ do finančne stabilnosti. A danes je realnost drugačna. Vedno več družin – celo tistih, kjer sta zaposlena oba partnerja – težko pokrije osnovne življenjske stroške. Cene hrane, goriva, energentov in stanovanjskih stroškov so se povzpele do točke, ko že spodnji srednji razred čuti pritisk.
»Ljudje delajo, a vse več jih na koncu meseca ostane brez prihrankov, nekateri celo v minusu. To ni več težava samo brezposelnih, ampak širše populacije,« poudarja Pust.
Tako se vse več posameznikov obrača na socialne institucije – ne le zaradi brezposelnosti, temveč zaradi neznosnih življenjskih stroškov, ki prehitevajo rast plač.
Finančna negotovost s sabo prinaša nove izzive na področju družinske dinamike. CSD opaža povečan trend nesoglasij med starši pri razvezah, ko so vpleteni mladoletni otroci. Vedno več parov ne najde skupnega jezika, zaradi česar o vzgoji in skrbi za otroke odločajo institucije, ne več starši sami.
»Včasih so se ljudje lažje dogovorili. Danes se zdi, da vsak vztraja pri svojem, tudi na škodo otrok,« ugotavlja Pust.
Še ena skrb vzbujajoča težava? Mladostniška kriminaliteta. V zadnjem obdobju se pojavljajo primeri vandalizma, kraj, celo fizičnih napadov med vrstniki – pogosto pri mladih, ki odraščajo v okoljih s slabimi socialnimi razmerami in kjer starši ne zmorejo več vzgojne avtoritete.
»Veliko staršev zdaj doživlja stisko, ker ne vedo več, kako obvladati svoje otroke. Permisivne metode, ki so bile v preteklosti priljubljene, se zdaj vračajo kot bumerang, saj starši pri najstnikih izgubljajo nadzor,« dodaja Pust.
Romi in socialne službe: Kje se zatika?
Bela krajina že desetletja sobiva z romsko skupnostjo, ki pa pogosto ostaja na obrobju družbenega dogajanja. CSD se trudi vzpostaviti povezavo med institucijami in romsko skupnostjo, a naleti na težave – kadrovsko podhranjenost in nezainteresiranost kandidatov za delo na tem področju.
»Država nam je sicer odobrila dodatna sredstva, da bi izboljšali delo s to skupnostjo, a problem je, da sploh ne dobimo ljudi, ki bi bili pripravljeni opravljati to delo. Razpise objavljamo, prijav pa ni,« opozarja Pust.
Problem ni le pri kadru – tudi sistem vključevanja Romov ostaja neučinkovit. CSD in druge institucije sicer opravijo veliko terenskega dela, a brez dolgoročnih rešitev in resničnega sodelovanja širše družbe bo težko doseči napredek.
Delo na CSD: Vedno večji pritiski in celo grožnje
Delo socialnih delavcev je v zadnjih letih postalo vedno bolj stresno, celo nevarno. Pust priznava, da se zaposleni pri težjih družinskih postopkih pogosto srečujejo z agresivnimi odzivi strank.
»Ljudje so v stiski in ko pride do težjih ukrepov, kot so odvzem otrok, omejitev starševske skrbi ali druge zaščitne odločitve, se odzivi pogosto stopnjujejo v grožnje ali celo nasilje,« pojasnjuje.
Zato CSD že razmišlja o dodatnih varnostnih ukrepih, podobnih tistim na sodiščih in upravnih enotah. A za to so potrebna dodatna sredstva, ki jih država še ni zagotovila.
»Delo z ljudmi je postalo vse bolj kompleksno. Nihče ne pride k nam, ker bi bilo vse v redu – prihajajo ljudje, ki so v stiski, pod pritiskom in pogosto obupani, kar lahko vodi v nepredvidljive situacije,« poudarja Pust.
Kaj prinaša prihodnost? Bodo ukrepi dovolj?
Situacija v Beli krajini se počasi, a vztrajno zaostruje – naraščajoče finančne težave, družinske stiske, mladostniška kriminaliteta in izzivi pri delu z romsko skupnostjo vse kažejo na to, da bodo institucije v prihodnjih mesecih in letih še bolj obremenjene.
Bo država zagotovila več sredstev in kadra za socialne službe? Bo prišlo do sprememb pri politiki zaposlovanja socialnih delavcev?
Ena stvar je jasna: če ne bo hitrih in sistemskih ukrepov, bo pritisk na socialne službe in prebivalce le še naraščal.
Napisal: E. K.
Vir: CSD, Freepik
Na Dolenjskem se povečujejo finančne stiske ljudi, romska vprašanja pa bremenijo CSD
Na Dolenjskem in v Beli krajini je brezposelnost v zadnjih letih upadala, v zadnjem času pa z nakazujočo se krizo v gospodarstvu zaznavajo obraten trend. “Pozna se že, da ima vedno več ljudi težave na finančnem področju in da delovnih mest morda že zmanjkuje,” pravi vodja novomeškega CSD Alen Pust. Ob tem dodaja, da so pri njih pripravljeni.
Podobno je tudi drugod po državi
Podobno kot drugod po državi so na Dolenjskem in v Beli krajini v zadnjih letih beležili upadanje števila brezposelnih, posledično tudi stiske ljudi niso bile tako velike kot na primer po gospodarsko-finančni krizi, do katere je prišlo po letu 2008. Se pa z vse bolj nakazujočo globalno gospodarsko krizo v zadnjem času že pozna, da ima vedno več ljudi finančne težave in da morda v gospodarstvu že zmanjkuje delovnih mest, pravi pomočnik direktorice Centra za socialno delo (CSD) Dolenjska in Bele krajina ter vodja njegove novomeške enote Alen Pust.
Kot pravi, se bo pravo stanje še pokazalo, so pa pri njih pripravljeni, če bi se bistveno poslabšalo. “Vsak, ki potrebuje pomoč, jo bo dobil,” je povedal za STA.
Predvsem se po njegovih besedah že nekaj časa čuti draginja, ko ljudje ob svojih dohodkih ne morejo več dostojno preživeti iz meseca v mesec, tudi v družinah, v katerih sta zaposlena oba.
Na CSD v zadnjem času zaznavajo večje število staršev, ki se zaradi svojih preteklih “manj primernih permisivnih vzgojnih metod” znajdejo v stiski, ko postanejo vzgojno nemočni in ne zmorejo več obvladati svojih mladostnikov, vedno več je tudi mladoletne kriminalitete. Zaznavajo tudi povečevanje števila nesoglasij pri razvezi zakonske ali zunajzakonske zveze, ko so vpleteni mladoletni otroci.
“Vedno bolj zaznavamo, da se ne znamo pogovarjati, da potrebujemo institucije, da odločajo o naših otrocih in o tem, kako se bo izvrševala starševska skrb, kar se mi zdi korak nazaj,” pravi Pust. Ob tem ugotavlja, da je bila v preteklosti ta komunikacija med starši boljša.
Bazen strokovnih delavcev izpraznjen
Ena od zadev, ki zelo obremenjuje novomeško enoto CSD, so po njegovih besedah tudi romska vprašanja. “Naše strokovne delavke se zelo trudijo, da vzpostavljamo povezavo med CSD, Romi in ostalimi institucijami v regiji. Težava pa je, da za to področje, kljub temu, da nam je država odobrila dodatna sredstva, ne dobimo primernega kadra. Objavljamo razpise, vendar prijav nanje ni,” opozarja.
Na splošno opaža, da je bazen strokovnih delavcev, ki bi bili pripravljeni delati na centrih za socialno delo, izpraznjen. Pri tem upajo, da bo trend pomagala obrniti tudi odločitev ministrstva za delo, da študentom, ki bi se odločili za študij socialnega dela, ponudi štipendijo.
Dejstvo sicer po njegovih besedah je, da je delo z ljudmi postalo težje in kompleksnejše. “Včasih se na CSD srečamo tudi s kakšnimi posamezniki, ki so nasilni, zlasti v primeru težjih ukrepov v družinskih postopkih, kot so omejitev starševske skrbi, odvzem otrok in podobno. Stalne varnostne službe za ta namen nimamo, smo pa že opozorili ministrstvo, da bi bilo dobro, da bi po principu sodišč in upravnih enot dobili dodatna sredstva za ta namen. Predvsem, da bi se zaposleni počutili varno pri opravljanju svojega dela,” je še povedal.
Poleg enote v Novem mestu ima Center za socialno delo Dolenjska in Bela Krajina svoje enote še v Trebnjem, Črnomlju in Metliki.
STA, su; Foto: google
Šok: v reki Kolpi našli truplo, domačini pretreseni
V nedeljo popoldne je na obrežju Kolpe pri kraju Pobrežje voda izplavila truplo – na prvi pogled brez vidnih znakov nasilja, a zdravniški pregled na kraju ni mogel dati dokončnega odgovora. Truplo je bilo v vodi že dlje časa, kar pomeni, da bo samo obdukcija razkrila, ali gre za nesrečo, kaznivo dejanje ali morda nekaj povsem drugega. Policisti PU Novo mesto za zdaj ugotavljajo identiteto pokojnega in okoliščine, ki so privedle do tragedije. Kako dolgo je truplo tam ležalo? Kdo je oseba? Ali jo kdo pogreša? Veliko vprašanj, a malo odgovorov – za zdaj.
Alkoholizirani vozniki
Minuli konec tedna se je pokazalo tisto, kar vemo vsi: ko alkohol in volan združita moči, posledice niso nikoli dobre. 54-letnega voznika iz Sevnice so policisti ustavili, ko je vijugal po cesti – preizkus alkoholiziranosti pa je pokazal neverjetnih 2,4 promila! To ni bila samo slaba ocena presoje, ampak dejanska grožnja življenjem drugih na cesti. Voznika so pridrzali, mu odvzeli dovoljenje in predali sodišču.
V Brežicah je drugi vinjeni voznik s 1,3 promila alkohola v izdihanem zraku trčil v kombi, nato pa poskušal pobegniti, a so ga policisti kmalu izsledili. Zaradi nevarne vožnje in zapustitve kraja nesreče brez pomoči poškodovancu bo kazensko ovaden.
Trčenje v policijsko vozilo – brez tablic, brez dovoljenja, brez razuma
V Krškem so policisti doživeli nenavaden prizor – 21-letnik je vozil avto brez registrskih tablic, nezavarovan, brez vozniškega dovoljenja, nato pa pri bežanju izgubil oblast nad vozilom in trčil v policijsko vozilo. Lahko bi rekli, da si je sam “pripravil teren” za zaseg avtomobila in sodni postopek. Policisti so Renault Clio zasegli in zoper voznika podali obdolžilni predlog.
Tatvine, vlomi in spretna tatica
Tatovi in vlomilci niso mirovali. Največja škoda je bila povzročena na območju Ragovega v Novem mestu, kjer so neznanci vlomili v nenaseljeno stanovanjsko hišo ter odtujili motorni žagi, moped Rog automatic, vojaški bajonet in jopič – lastnik ocenjuje izgubo na okoli 4.000 evrov.
V Brežicah so tatovi iz avtomobila ukradli torbico z dokumenti, gotovino in mobilnim telefonom, pri čemer je lastnik ocenil škodo na 1.000 evrov. Na srečo pa so policisti v Leskovcu pri Krškem uspeli izslediti in prijeti 27-letno tatinsko, ki je iz trgovine ukradla več predmetov in nato skušala pobegniti. Policisti so ji ukradene predmete zasegli, ovadili zaradi kaznivega dejanja tatvine in jo kaznovali tudi zaradi nedostojnega vedenja do osebja prodajalne.
Utopitev ali nekaj drugega?
Najdba trupla v Kolpi bo v prihodnjih dneh predmet natančne preiskave. Na prvi pogled ne gre za nasilno smrt, a dokler ne bodo znane rezultati obdukcije, se vprašanja samo kopičijo. Je oseba pogrešana? Ali je nesreča? So vpleteni drugi?
Medtem pa PU Novo mesto opozarja, da so tudi drugi dogodki v zadnjih dneh pokazali zaskrbljujoče trende – pijanost na cesti, objestna vožnja in neupoštevanje prometnih pravil ustvarjajo nevarnosti, ki jih policisti lahko le omejijo, ne pa popolnoma preprečijo.
Več informacij o primerih je podala Policijska uprava Novo mesto, ki bo z nadaljnjimi ugotovitvami seznanila javnost.
Pripravil: N. Z.
Vir: PU Novo mesto
17-letnik v Beli Krajini na zabavi grozil s pištolo, policija pa odreagirala takole
NOVO MESTO – Pretresljivo: mladoletnik z grožnjami in plašilno pištolo, nasilnež z orožjem v družini, serija vlomov in mejnih incidentov – kje je meja?
Ko se zdi, da smo videli že vse, nas realnost preseneti z novimi dogodki, ki vzbujajo skrb, jezo in vprašanja o varnosti v naši okolici. Med izstopajočimi dogodki preteklih dni so grožnje 17-letnika s pištolo in nasilje 53-letnika v družini, ki sta šokirala tako prebivalce kot policijo.
Mladoletnik in pištola – otroška igra ali resen prekršek?
V Podzemlju, sicer majhnem in mirnem kraju, kjer ljudje še vedno pustijo odklenjene avtomobile pred hišo, je noč na 1. januar prinesla pravo dramo. Prepir na zasebni zabavi je eskaliral v pretep med mladoletniki, eden izmed njih pa je, kot bi bil v nekakšnem filmskem prizoru, iz žepa potegnil plašilno pištolo in začel groziti.
Policija je hitro reagirala, mladoletnika identificirala in mu med hišno preiskavo zasegla omenjeno orožje. Zdaj se mnogi sprašujejo: ali gre za trenutek mladostniške neumnosti ali simptome globljega problema – pomanjkanja vzgoje, dostopa do orožja in nezavedanja posledic svojih dejanj?
Kaj je botrovalo takemu izbruhu nasilja? Dejstvo je, da bo 17-letnik moral odgovarjati za svoje dejanje, policija pa bo na tožilstvo podala kazensko ovadbo zaradi grožnje. A resnični izziv je v razmisleku – kako mlade naučiti, da konflikte rešujejo drugače? Kako jim dopovedati, da “igre” z orožjem niso nikoli nedolžne?
Družinsko nasilje: Ko grožnje postanejo smrtonosne
Ljudje pravijo, da se največje tragedije zgodijo za zaprtimi vrati. In tako je bilo tudi tokrat – v okolici Trebnjega, kjer je 53-letnik z orožjem grozil nekdanji partnerki, da jo bo ubil. Šokantno je, da naj bi bil moški že prej nasilen, a tokratne grožnje so presegale vse meje. Kaj vodi človeka do tega, da žensko, ki jo je nekoč ljubil, obravnava kot sovražnika?
Policija je ukrepala odločno in ga pridržala, vendar se ob tem postavlja vprašanje – ali družba resnično ščiti žrtve? Koliko žensk se vsak dan sooča s podobnimi grožnjami in si ne upa spregovoriti, ker ne zaupajo sistemu? Po statističnih podatkih v Sloveniji vsako leto več sto žensk prijavi nasilje, mnoge pa tega ne storijo.
Vlomi, tatvine in predrznost nepridipravov
Tatovi niso počivali – v Račjem selu so vlomili v garažo in odnesli gorivo ter orodje v vrednosti 600 evrov. V Novem mestu so nepridipravi izkoristili odsotnost stanovalcev, a iz prazne hiše niso odnesli ničesar – zanimiv kontrast, ki nakazuje, da so morda celo sami ugotovili, da je plen skromen. Na Raki pa so poslovni prostori postali tarča, storilci pa so ušli še preden bi jih kdo lahko identificiral.
Tatvine so v teh krajih postale neprijetno pogost pojav. Lokalni prebivalci tarnajo, da je njihova idilična varnost postala preteklost, in vse več jih na vrata namešča varnostne kamere – ali je to res edina rešitev?
Gostilniški izgredi: Ko alkohol in ego zavladata prostoru
Gostilna je bila včasih prostor, kjer so se ljudje smejali, prepevali in sklepali prijateljstva. Danes pa je vse pogosteje prostor prepirov, žaljivk in izgredov. Tako je bilo v Cerkljah ob Krki, kjer sta dva moška s svojim vedenjem prisilila osebje, da pokliče policijo. A njuna izgredniška energija se ni ustavila – tudi po prvem opozorilu sta se vrnila in nadaljevala z nadlegovanjem.
Morda je najbolj zaskrbljujoče to, kako nekateri posamezniki podcenjujejo posledice svojih dejanj. Plačilni nalogi so jima bili izdani, a če se bosta naučila lekcije, ostaja vprašanje.
Nedovoljeni prehodi meje: Globalni problem v lokalnem okolju
Na območju Brežic so policisti prijeli skupino migrantov iz Maroka, Egipta, Jemna in drugih držav. Prihajajo iz dežel, kjer se borijo za preživetje, a njihovo potovanje pogosto vodi skozi ozemlja, ki so že sama po sebi ranljiva.
Kaj to pomeni za Slovenijo? Mejni prehodi so postali točka, kjer se srečujejo globalne migracije in lokalna realnost. Policijski postopki še potekajo, vendar je jasno, da so tovrstni primeri zgolj vrh ledene gore – vprašanja o azilni politiki, integraciji in varnosti so vse bolj aktualna.
Kriza vrednot ali zgolj naključje?
Ko preberemo poročilo o takih dogodkih, se ne moremo znebiti občutka, da smo na točki, kjer se moramo kot družba vprašati – smo res naredili vse, kar lahko? Je dovolj zgolj ukrepanje policije ali je čas za večje sistemske spremembe? Grožnje, nasilje, tatvine in mejni prehodi – vsaka izmed teh zgodb nosi svojo težo, a vse imajo skupno točko: opozarjajo nas, da smo bolj povezani, kot si morda mislimo. In da vsak od nas nosi del odgovornosti za skupno varnost.
Napisal: N. Z.
Vir: PU Novo mesto
Streslo nas je! Žarišče jutranjega potresa v Beli krajini
ČRNOMELJ – Seizmološka budilka: Zakaj nas vedno strese, ko to najmanj pričakujemo?
Še en potres v Beli krajini, komaj 0,6 po Richterjevi lestvici, a dovolj za kratek šok v zgodnjem jutru. Vas je danes ob 6.59 zbudil droben tresljaj? Verjetno niste edini.
Bolj kot same številke – magnitude in kilometri od Črnomlja – so zanimive reakcije ljudi. Če bi vprašali povprečnega prebivalca Bele krajine, bi vam znal s kislim nasmeškom reči: “Pa saj nas strese že bolj pogosto kot star gasilski most, ko čez njega zapelje tovornjak!” In prav imajo. Bela krajina leži na seizmično občutljivem območju, kjer zemlja očitno še vedno rešuje svoje nerazčiščene tektonske zamere.
Vir: ARSO
Šibak potres ali le “malo bolj živahna vibracija”?
Današnji potres z magnitudo 0,6, z nadžariščem 4 kilometre zahodno od Črnomlja, komajda preseže mejo zaznavnega. A potresi niso zgolj vprašanje številk – majhen potres lahko postane lokalna “vremenska napoved” za sosednje klepetulje: “Si čutil? Nisi? No, jaz pa sem – zibal se je lestenec!” Na Arsu pojasnjujejo, da so takšni dogodki običajni in praktično neškodljivi, a v zadnjih dneh to ni bil osamljen primer.
Spomnimo: 16. decembra ob 15.58 je 6 kilometrov zahodno od Črnomlja zabeležen močnejši sunek z magnitudo 1,6 in intenziteto IV po EMS lestvici. Kaj to pomeni? Nič hujšega – stole in kozarce je morda nežno pomaknilo z mesta, a dovolj, da so prebivalci o tem pisali 108 seizmoloških vprašalnikov.
Zakaj ravno Črnomelj in zakaj zdaj?
Strokovnjaki opozarjajo, da je Slovenija zaradi svoje težavne geološke zgodovine – kot otrok med prepirajočimi se tektonskimi starši, Afriško in Evrazijsko ploščo – nenehno izpostavljena manjšim potresom.
Bela krajina ni izjema, kvečjemu ilustracija tega fenomena. A je res vedno tako? No, če se vrnemo kakih 100 let nazaj, so se ljudje ob šibkih tresljajih zgolj pokrižali in pomislili, da se “mati zemlja malo obrača v spanju”. Danes pa, zahvaljujoč tehnologiji, potres z magnitudo 0,6 postane mini senzacija – na družbenih omrežjih in med pogovori s sosedi.
Analiza: “Majhno” ne pomeni nepomembno
Potresov z magnitudo pod 2,0 se sicer ne zazna vedno, a predstavljajo sproščanje energije, ki preprečuje večje dogodke. Prav zato so ti drobni premiki včasih celo pozitivni. Si predstavljate hišo na nogah iz železniških pragov, ki občasno popustijo pod težo? Nekaj podobnega velja za zemeljsko skorjo – bolje majhni popravki kot velik “pok”.
A zakaj zdaj? December, sezona prazničnega miru, očitno velja tudi za zemljo. Strokovnjaki bi rekli naključje, a nekateri domačini že napol v šali trdijo, da ima Črnomelj “potresni praznični program”.
Praktični nasveti – Kaj narediti ob šibkem potresu?
Seveda, ko vas preseneti takšen potres, je prvo vprašanje: “Kam naj grem?” Odgovor je jasen: nikamor. Ostati na varnem mestu, umakniti se od oken, in če gre za močnejše tresenje – zavetje pod trdno mizo.
Po takšnih “mini tresljajih” je koristno preveriti svoje bivalne prostore: opazite razpoke? Sicer verjetno ne, a preventiva nikoli ne škodi.
Seizmična resnica o Beli krajini
Na koncu je to zgolj opomnik, da je Slovenija živa, tako naravno kot kulturno. Manjši potresi, kakršen je bil današnji, so le “dihanje zemlje”. In medtem ko se v Ljubljani stresa kava v skodelicah šele pri večjih sunkih, v Črnomlju že ob takih dogodkih nastajajo nove anekdote.
Naslednjič, ko boste zaznali nežno tresenje tal – morda ravno med jutranjim kofetkanjem – pomislite: je to že začetek, ali le nežna opomba narave, da ne pozabi, kje smo?
Napisal: N. Z.
Vir: ARSO
Bomo dočakali ‘luknjo pod Gorjanci’, da bi Belokranjci imeli okno v svet? To je menda razlog, zakaj investicije še kar ni …
GORJANCI – Kdaj bodo Belokranjci končno dobili svojo “luknjo v svet”?
Vlada naj bi že pred časom ustavila vse ključne investicije v cestno in železniško infrastrukturo na jugovzhodu Slovenije. Prebivalci Bele krajine se počutijo spregledani, saj že desetletja čakajo na boljšo prometno povezanost z ostalo državo. Izjava Vide Čadoniš Špelič je dvignila veliko prahu.
Zakaj Bela krajina potrebuje predor pod Gorjanci?
Bela krajina, regija na skrajnem jugovzhodu Slovenije, je ena izmed infrastrukturno najbolj odmaknjenih regij v državi. Cestne in železniške povezave so zastarele, kar ovira gospodarski razvoj, otežuje dostop do delovnih mest in povečuje odseljevanje mladih. Simbolična “luknja pod Gorjanci”, ki jo omenja Vida Čadoniš Špelič, bi omogočila boljši dostop do Ljubljane in ostalih delov Slovenije.
Predor pod Gorjanci je bil sicer že večkrat predlagan, vendar so se načrti pogosto končali pri obljubah. Po podatkih Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo (DRSI) so bili nekateri predlogi uvrščeni v nacionalne strategije že leta 2006, vendar brez konkretnih izvedbenih rokov. Prebivalci Bele krajine se zato pogosto sprašujejo, ali sploh štejejo kot del Slovenije.
Vlada in poplave: So investicije res ustavljene?
Avgusta 2023 so Slovenijo prizadele uničujoče poplave, ki so povzročile škodo v višini več milijard evrov. Vlada je napovedala preusmeritev proračunskih sredstev za sanacijo prizadetih območij. Kot razlog za ustavitev infrastrukturnih projektov na jugovzhodu države navajajo prav poplave, vendar prebivalci regije dvomijo v te razlage. Po njihovem mnenju je jugovzhod države že pred poplavami dobival bistveno manj proračunskih sredstev v primerjavi z drugimi regijami.
Vida Čadoniš Špelič, ki je javno opozorila na težavo, je zapisala: “Vlada se izgovarja, da so vse investicije v ceste in železnico na JV države ustavljene zaradi poplav. Pa vemo, da nič ne delajo ne tam ne tu.” Izjava je bila objavljena na Twitterju 15. novembra 2024.
Vlada se izgovarja, da so se vse investicije v ceste in železnico na JV države ustavile zaradi poplav. Pa vemo da nič ne delajo ne tam ne tu. Upam, da bom dočakala tisto luknjo pod Gorjanci, da bi moji Belokranjci imeli okno v svet in v Slovenijo, kamor sodijo in ne na Hrvaško. pic.twitter.com/gbOk4FbMqU
Razvoj infrastrukture je ključnega pomena za regije, ki so geografsko odmaknjene. Bela krajina je poleg prometnih težav soočena še s socialnimi in gospodarskimi izzivi. Statistični podatki kažejo, da se stopnja brezposelnosti v Beli krajini giblje nad državnim povprečjem, mladi pa pogosto odhajajo zaradi pomanjkanja priložnosti.
Za številne prebivalce je “luknja pod Gorjanci” več kot le infrastruktura. Predor bi pomenil simbolično in praktično odprtje regije, zmanjšal čas potovanja do Ljubljane in Maribora ter izboljšal logistične možnosti za lokalna podjetja. Povezava z osrednjo Slovenijo bi tudi zmanjšala odvisnost od hrvaškega trga, kar je v luči zaostrovanja geopolitičnih razmer še toliko pomembnejše.
Kakšne so alternative?
Nasprotniki predora pogosto poudarjajo visoke stroške gradnje, ki bi po ocenah lahko presegli 500 milijonov evrov. Analitiki pa opozarjajo, da bi dolgoročno zanemarjanje regije lahko imelo še višje gospodarske in socialne posledice. Kot začasna rešitev se predlaga posodobitev cest in železnic, vendar to ne bi popolnoma rešilo težav povezanih z izolacijo regije.
Brez konkretnih akcijskih načrtov tvega Bela krajina nadaljnje nazadovanje. Čeprav je vlada po poplavah obljubila prioriteto sanacije in pomoči, se prebivalci Bele krajine sprašujejo, kdaj bo napočil njihov čas. Opozorila, kot jih izpostavlja Vida Čadoniš Špelič, niso zgolj kritika vlade, ampak poziv k enakomernemu razvoju države.
Vir: X, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Statistični urad RS.
V Beli krajini vinjen 34-letnik povzročil nesrečo, poglejte, koliko je napihal
PRIMOSTEK – Šokanten primer vožnje pod vplivom alkohola je zaznamoval popoldne, ko je 34-letni voznik povzročil prometno nesrečo zaradi izsiljevanja prednosti. V incidentu sta bila poškodovana oba udeleženca, oba pa so reševalci odpeljali v bolnišnico z lažjimi poškodbami.
Voznik pod vplivom alkohola
Prometna nesreča se je zgodila nekaj pred 15. uro, ko je 34-letni voznik osebnega avtomobila BMW v kraju Primostek izsilil prednost 65-letnemu vozniku citroena. Policisti so ugotovili, da je povzročitelj nesreče vozil pod močnim vplivom alkohola. V litru izdihanega zraka je imel kar 1,13 miligramov alkohola, kar ustreza približno 2,4 promilom. To je močno nad dovoljeno mejo, ki za voznike znaša 0,24 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka.
Posledice nesreče in zdravstveno stanje udeležencev
K sreči sta bila oba udeleženca le lažje poškodovana, vendar so ju reševalci kljub temu prepeljali v bolnišnico na nadaljnje preiskave in oskrbo. To kaže na visoko stopnjo tveganja, ki jo prinaša vožnja pod vplivom alkohola, saj so posledice lahko veliko hujše, kot so bile v tem primeru.
Kazenske posledice za voznika
Policisti so proti povzročitelju, 34-letnemu vozniku BMW-ja, že sprožili kazensko ovadbo zaradi nevarne vožnje v cestnem prometu. Ker je vozil pod vplivom alkohola in povzročil prometno nesrečo, se bo moral soočiti z resnimi posledicami. Okoliščine nesreče še vedno preiskujejo, kar pomeni, da bi lahko zbrani dokazi povzročitelju še dodatno otežili situacijo.
Prometna varnost in alkohol
Ta dogodek je še en opomnik, kako nevarna je vožnja pod vplivom alkohola. Alkohol bistveno zmanjša sposobnost hitrega reagiranja, poveča tveganje za napačne odločitve in slabšo koordinacijo, kar lahko vodi do hudih nesreč. Policija stalno opozarja na nevarnosti vožnje pod vplivom alkohola in izvaja poostrene nadzore, zlasti ob vikendih in praznikih, ko je tveganje za vožnjo pod vplivom alkohola večje.
V Sloveniji so v zadnjih letih močno povečali kampanje ozaveščanja o nevarnostih vožnje pod vplivom alkohola. Statistika kaže, da je alkohol še vedno eden izmed glavnih vzrokov za prometne nesreče s hudimi posledicami. Po podatkih slovenske policije so alkoholizirani vozniki vpleteni v več kot 30 % vseh smrtnih prometnih nesreč v državi, kar kaže na nujnost poostrenih nadzorov in strožjih kazni za kršitelje.
Kaj sledi?
Primostek bo še dolgo odmeval zaradi tega tragičnega dogodka, a primer ni osamljen. Povečanje števila alkoholiziranih voznikov, ki povzročajo nesreče, je razlog za resno zaskrbljenost. Policija bo zagotovo še naprej izvajala nadzore in ukrepe, da bi zmanjšala število tovrstnih incidentov. Poleg tega bodo postopki proti povzročitelju nesreče verjetno trajali še kar nekaj časa, medtem pa je slovenska javnost znova opomnjena na pomembnost odgovornega vedenja za volanom.
Napisal: N. Z.
Vir: PU Novo mesto, Freepik
Deli
Facebook
X
WhatsApp
Viber
E-pošta
Kopiraj
Nastavitve zasebnosti na Nadlani.si
Na Nadlani.si se trudimo zagotoviti, da je vaša izkušnja obiska naše spletne strani čim bolj prilagojena vašim osebnim interesom in potrebam. Na podlagi vaše aktivnosti na naši platformi skrbno prilagajamo prikaz člankov in oglasov, ki bi vas utegnili zanimati – to počnemo s pomočjo analize vašega vedenja, da lahko ne le izboljšamo trenutno izkušnjo, ampak tudi razvijamo nove, inovativne funkcionalnosti, ki bodo še bolj ustrezale vaši uporabi. Pri tem uporabljamo piškotke in druge tehnologije sledenja, ki lahko vključujejo tudi obdelavo osebnih podatkov.
Če izberete možnost "Sprejmi vse", soglašate, da na vašo napravo shranimo piškotke z naše strani in strani naših partnerjev – med njimi so, denimo, iskalniki in družbena omrežja. Ta tehnologija nam omogoča dostop do določene vsebine na vaši napravi ter obdelavo osebnih podatkov za namene, kot so profiliranje, tržne analize ali priprava statističnih pregledov. Seveda imate možnost prilagoditi nastavitve – v razdelku "Uredi nastavitve" lahko natančno določite, katere vrste piškotkov želite omogočiti. Če izberete "Sprejmi samo nujne", bomo uporabili izključno piškotke, ki so ključni za delovanje spletne strani.
Vaše podatke skrbno upravlja podjetje Magma Media d.o.o. v sodelovanju z izbranimi partnerji, pri čemer so naši cilji jasni: izboljšati uporabniško izkušnjo, zagotoviti prikaz relevantnih vsebin in prilagojenih oglasov, hkrati pa izvajati meritve učinkovitosti oglaševanja in optimizirati naše storitve. Vaše soglasje je popolnoma prostovoljno – to pomeni, da ga lahko kadarkoli prekličete ali ponovno nastavite. Preklic soglasja ne vpliva na obdelavo podatkov, ki je bila izvedena pred preklicem.
Za podrobnejše informacije o obdelavi vaših podatkov, naših partnerjih in njihovih praksah vas vabimo, da obiščete ustrezni razdelek na naši strani (Splošni pogoji), kjer boste našli vse potrebne podrobnosti. Vaša zasebnost je za nas pomembna, zato si prizadevamo, da imate popoln nadzor nad tem, kako se vaši podatki uporabljajo.
Sprejmi vse
Sprejmi zgolj nujne
Uredi nastavitve
Na portalu Nadlani.si vaše nastavitve zasebnosti niso zgolj tehničen detajl – povezane so z iskalnikom in napravo, ki ju uporabljate v trenutku obiska. Če si ustvarite uporabniški račun, se te nastavitve samodejno shranijo in vam zagotavljajo poenoteno izkušnjo pri vsakem prijavljenem obisku, kar pomeni manj skrbi in več prilagojenih vsebin.
Nepogrešljivi tehnični piškotki
Ni mogoče izključiti.
Brez teh piškotkov preprosto ne bi šlo. So tihi, a ključni pomočniki, ki skrbijo za nemoteno delovanje spletnega mesta in njegovih osnovnih funkcionalnosti. Mednje sodijo piškotki za zagotavljanje tehnične varnosti, shranjevanje vaših priljubljenih nastavitev (kot so izbrane strani ali podatki za prijavo) in tisti, ki uravnavajo obremenitev strežnikov ter zagotavljajo stabilno komunikacijo. Poleg tega omogočajo omejitev števila prikazanih oglasov, s čimer ohranjajo uporabniško izkušnjo pregledno, ter služijo za izvajanje A/B testiranj, ki so nepogrešljiva pri uvajanju izboljšav.
Piškotki za analizo in optimizacijo
Analitični piškotki so naši zvesti zavezniki pri spremljanju statistike – koliko obiskovalcev pride na našo stran, katere vsebine jih najbolj pritegnejo, koliko časa preživijo na posameznih straneh in podobno. Ti podatki nam omogočajo, da nadgradimo našo spletno stran, ji dodamo več uporabnosti in razvijemo nove funkcionalnosti, ki so prilagojene prav vam. Ko se odločite, da omogočite te piškotke, nam dejansko pomagate razumeti, kako uporabljate portal – in tako omogočite, da je vaša izkušnja bolj prijetna in smiselna.
Personalizacija vsebine na podlagi vaših zanimanj
Vsebina, ki jo vidite na naši strani, ni naključna – temelji na vaših prejšnjih obiskih, ogledih izdelkov ali člankov. Na ta način poskrbimo, da so prikazane vsebine relevantne, zanimive in pisane na kožo prav vašim interesom.
Oglaševanje in družbenomedijski piškotki
Oglaševalni piškotki in piškotki, povezani z družbenimi omrežji, igrajo ključno vlogo pri zagotavljanju prilagojenih oglasov na spletnih mestih tretjih oseb. Gre za datoteke, ki omogočajo, da so oglasi prilagojeni vašim interesom – na primer na podlagi prebranih novic ali že ogledanih oglasov. Poleg tega pomagajo pri merjenju učinkovitosti naših oglaševalskih akcij. Če se odločite, da te piškotke zavrnete, oglasi sicer ne bodo izginili, a bodo manj prilagojeni vašim željam in morda za vas ne bodo tako zanimivi.