To je moški, ki je doniral 200 milijonov evrov za obnovo katedrale Notre-Dame (in ne, ni bil Elon Musk!)

PARIZ – Če bi kdo leta 2019, po tem usodnem požaru, ki je v trenutku spremenil podobo ene najbolj znanih gotskih katedral na svetu, dejal, da bo eden najbogatejših ljudi na svetu iz lastnega žepa prispeval kar 200 milijonov evrov za njeno obnovo, bi marsikdo podvomil. Pa vendar – Bernard Arnault, francoski milijarder, ki je na čelu imperija luksuza LVMH, ni dolgo razmišljal. Njegova donacija je bila ena največjih in najhitreje zagotovljenih, kar je omogočilo nemudoma začetek restavratorskih del.

Kdo je Bernard Arnault – in zakaj ravno on?

Povedano preprosto, Bernard Arnault ni “navaden” milijarder. Njegovo premoženje – ocenjujejo ga na več kot 200 milijard evrov – mu omogoča, da živi povsem v svojem svetu. Ampak ta svet ni samo preplet prestižnih znamk, kot so Louis Vuitton, Dior in Moët & Chandon. Arnault se je skozi leta pokazal tudi kot človek z globokim občutkom za francosko kulturo. Ali gre za iskreno ljubezen ali pa za skrbno premišljen korak v kovanju lastne zapuščine? To je vprašanje, ki si ga marsikdo zastavlja.

Ko je doniral 200 milijonov evrov za obnovo Notre-Dame, je Arnault izjavil: “Notre-Dame ni samo simbol Francije, temveč simbol človeštva.” Njegove besede, objavljene v Le Monde, so bile močne – in čeprav jih nekateri morda vidijo kot klišejske, imajo globoko resnico. Notre-Dame namreč ni le turistična atrakcija; je srce Pariza, kraj, kjer zgodovina Francije dobesedno diha iz kamna.

Bernard Arnault (na levi) in Elon Musk (na desni). Vir: X

Od požara do ponovnega odprtja – kako je to sploh mogoče?

Aprila 2019 je požar, ki je zajel streho in uničil znameniti stolp, pretresel ves svet. V nekaj urah je katedrala, ki je stala več kot 850 let, izgubila velik del svoje strukture. A ravno zaradi hitrega odziva, predvsem donacij, kot je Arnaultova, se je projekt obnove začel praktično nemudoma. Francoski predsednik Emmanuel Macron je obljubil, da bo katedrala obnovljena v petih letih – in čeprav so mnogi dvomili, je bil cilj dosežen. Ampak, ali je res vse tako popolno, kot se zdi?

Prisotnost Slovenije na odprtju – nepomembna ali simbolična?

Na ponovnem odprtju decembra 2024 je bil prisoten tudi slovenski premier Robert Golob. Čeprav bi kdo lahko rekel, da njegova udeležba na takšnem dogodku ni bistvena za Slovenijo, je simbolika močna. Slovenija, majhna država s svojim bogatim kulturnim izročilom, pogosto išče načine, da se poveže z evropsko dediščino. Golobova prisotnost je tokrat služila kot opomin, da tudi manjše države igrajo vlogo v ohranjanju skupne zgodovine. Kdo ve, morda bo ta povezava navdihnila k podobnim projektom tudi doma?

Tako je bilo na otvoritvi:

Ali gre za altruizem?

Seveda pa takšne velike geste ne pridejo brez kritik. Nekateri so Arnaultu očitali, da gre za potezo, s katero si je želel dvigniti svoj ugled, drugi so namigovali na morebitne davčne olajšave. A tukaj pride zanimiv zasuk – Arnault je skupaj z drugimi največjimi donatorji zavrnil kakršne koli davčne ugodnosti. Njegovo dejanje je tako preseglo običajne donacije, saj je pokazalo, da je morda zares šlo za ohranjanje dediščine, ne le za osebno korist. Ali mu verjamemo? To je prepuščeno posameznikom, a številke govorijo same zase.

Kaj se lahko Slovenija nauči iz tega?

Obnova Notre-Dame ni zgolj francoska zgodba. Je tudi opomnik za države, kot je Slovenija, da ohranjanje kulturne dediščine ni le vprašanje denarja, temveč tudi volje. Čeprav nimamo spomenikov, ki bi bili primerljivi z Notre-Dame, je pri nas dovolj zgodovinskih stavb in znamenitosti, ki kličejo po obnovi. Ali lahko primer Notre-Dame navdihne podobne projekte doma? Zlasti zdaj, ko se kulturna dediščina sooča z vprašanjem prioritet v državnih proračunih?

Zgled, ki ga ni lahko doseči

Bernard Arnault je s svojo donacijo postavil visoko letvico, ne le v smislu zneska, temveč tudi sporočila. Njegovo dejanje ni le ohranilo katedrale Notre-Dame, temveč je postalo simbol globalne solidarnosti. A vprašanje ostaja: ali bo njegov prispevek navdihnil druge bogate posameznike po svetu, da storijo podobno? In, kar je še pomembneje, ali bodo manjše države, kot je Slovenija, našle način, kako slediti temu zgledu v svojem kontekstu?

Napisal: N. Z.

Vir: X, www