Škof blagoslovil novo katoliško osnovno šolo, Stojmenova Duh pa: “Sem PROTI blagoslovu”

LJUBLJANA – Blagoslov šolskih prostorov razburil slovensko javnost: Ali vera res nima mesta v šolstvu?

Nedavni dogodek, ki je sprožil polemike med slovenskimi politiki in javnostjo, je blagoslov novih prostorov Osnovne šole Alojzija Šuštarja in Vrtca Dobrega pastirja. Gre za katoliško tradicijo, ki jo cerkev pogosto izvaja ob odprtju novih šolskih objektov. Dogodek 1. septembra je spremljala slovesna maša, ki jo je daroval škof msgr. Andrej Glavan. Po maši je sledil blagoslov novih prostorov omenjene osnovne šole in vrtca. Ta blagoslov ni prvi tovrstni dogodek, vendar se zdi, da je tokrat sprožil posebno ostre reakcije. Je blagoslov šolskih prostorov res problematičen, ali pa gre za nerazumevanje vere in njene vloge v družbi?

Naj dodamo, da (kot piše na Wikipediji) je “Osnovna šola Alojzija Šuštarja prva zasebna rimskokatoliška osnovna šola v Sloveniji, ki jo je ustanovila Nadškofija Ljubljana. Ustanovljena je bila leta 2007 in deluje v okviru Zavoda sv. Stanislava.”

Vera kot vrednota v šolskem prostoru?

Mnogi nasprotniki verjamejo, da vera nima mesta v javnem šolstvu, saj naj bi izobraževalne ustanove ostale sekularne. Vendar so religiozne vrednote, kot so spoštovanje, ljubezen in sočutje, temelj številnih učnih načrtov in vzgojnih načel. Vera uči dobro, zato se mnogi sprašujejo, zakaj je treba to ločiti od vzgojno-izobraževalnih institucij. Ali ni prav, da otroci spoznavajo tudi to stran družbenih vrednot? Vera v Sloveniji ni le osebna zadeva, ampak tudi del kulturne dediščine, zato blagoslov prostorov mnogi vidijo kot način ohranjanja tradicije in spodbujanja pozitivnih vrednot.

Strah pred religioznimi vplivi?

Med glasnimi kritiki blagoslovitve je tudi poslanka Emilija Stojmenova Duh, ki je izrazila svoje nasprotovanje na družbenih omrežjih. V svoji izjavi je poudarila, da je proti prisotnosti alkohola in religije v šolah, saj meni, da tam nimata kaj iskati. “Da bi me bilo sram, ker sem proti alkoholu v šoli? Ne, ni me sram. Alkohol in blagoslavljanje le-tega nimata kaj iskati v vzgojno-izobraževalnih zavodih,” je zapisala na svojem profilu na omrežju X. Njen komentar je sprožil plaz odzivov – nekateri so se strinjali, da bi morali biti šolski prostori ločeni od religioznih praks, medtem ko drugi menijo, da blagoslov ni nič spornega.

Zakaj blagoslov prostorov sproža takšne reakcije?

Blagoslovitev prostorov, kot je bil primer na Osnovni šoli Alojzija Šuštarja, naj bi bila simbolična gesta, ki prosi za varnost in blagoslov nad vsemi, ki bodo prostore uporabljali. Toda nekateri politiki in del javnosti v tem vidijo nepotreben vpliv religije v javnem prostoru. Ali je vera res tako problematična? V Sloveniji, kjer je cerkev ločena od države, se večkrat pojavlja vprašanje, ali imajo verske prakse še vedno prostor v izobraževalnem okolju, sploh ob upoštevanju, da so katoliške vrednote še vedno del slovenske identitete.

Kaj je pravzaprav narobe?

Zagovorniki blagoslavljanja šol poudarjajo, da vera prinaša vrednote, kot so ljubezen, spoštovanje in sočutje – vrednote, ki bi jih bilo koristno privzgojiti otrokom že od malih nog. “Blagoslov prostorov ne pomeni vsiljevanja vere, ampak je klic k miru, dobremu delu in zaščiti vseh, ki tam bivajo,” meni teolog Peter Jamnik (poroča Družina). Ali ni ironično, da te vrednote vznemirjajo tiste, ki želijo boljše šolstvo? Gre le za preprosto tradicijo, ki jo nekateri sprejemajo, drugi pa zavračajo – toda ali je res potrebno vsako versko prakso razumeti kot vsiljevanje?

Čeprav slovenska ustava zagotavlja sekularnost države, mnogi verjamejo, da to ne pomeni izključitve religije iz javnega prostora, ampak le zagotavljanje svobode izbire. Ali ni sekularnost v svojem bistvu ravno sprejemanje vseh prepričanj, vključno z religioznimi? Nasprotniki blagoslavljanja se bojijo, da bi prisotnost vere v šolah lahko vplivala na nevtralnost izobraževalnega sistema, vendar pa so tisti, ki menijo, da blagoslov ni oblika poučevanja vere, temveč le izraz želje po dobrem. Šolski prostori bi tako lahko ostali nevtralni in hkrati gostili tradicijo, ki je del kulturne identitete.

Vprašanje, ali naj vera ostane v slovenskih šolah, ostaja odprto. Slovenija kot sekularna država se sooča z dilemo, kako ohraniti kulturno dediščino in spoštovati versko nevtralnost. Bodo slovenske šole v prihodnosti povsem sekularne, ali pa se bo tradicija, kot je blagoslovitev prostorov, nadaljevala? Kot kaže, se bo ta razprava nadaljevala, saj je za mnoge vera še vedno vir dobrega, medtem ko drugi menijo, da ji v šolstvu ni mesta.

Napisal: N. Z.

Vir: X, IG