Ko slišimo besedo rak, se marsikomu v glavi zavrti – strah, negotovost, bolečina, morda celo spomini na nekoga, ki ga je bolezen za vedno spremenila. A za več kot 130.000 Slovencev je ta diagnoza realnost, s katero živijo vsak dan. In številka še narašča.

Po podatkih Registra raka vsako leto v Sloveniji zboli več kot 17.000 ljudi, kar pomeni, da se na tisoče družin vsak dan sooča z vprašanji: Zakaj jaz? Kako naprej? Bom sploh še kdaj živel/a normalno? Vendar je realnost – in to dobra novica – ta, da se je zdravljenje v zadnjih letih močno izboljšalo, preživetje bolnikov pa se vztrajno dviga. Slovenija je pri tem celo med vodilnimi v EU. A da bi obvladali to bolezen, moramo najprej razumeti njen obseg in kaj lahko sami storimo za boljše zdravje.

Bolezen, ki ne izbira – kdo je najbolj ogrožen?

Rak ne izbira – lahko prizadene mlade, stare, moške, ženske, športnike, tiste, ki so živeli zdravo, in tiste, ki niso. Vendar statistika kaže nekaj ključnih trendov:

• Starost: Večina bolnikov (kar 90 %) je ob postavitvi diagnoze starejših od 50 let. Najpogosteje prizadene ljudi po 65. letu starosti.
• Najpogostejše oblike raka: Pri moških prednjači rak prostate, sledita mu pljučni rak in rak debelega črevesa in danke. Pri ženskah je najpogostejši rak dojk, sledijo mu rak kože in prav tako rak debelega črevesa.
• Dejavniki tveganja: Kajenje, debelost, slaba prehrana, onesnažen zrak in alkohol so med največjimi povzročitelji. Le z zmanjšanjem kajenja bi lahko preprečili več kot 6.700 primerov raka v naslednjih 25 letih!

A najpomembnejše vprašanje ni le kdo zboli, temveč kaj lahko storimo, da bi te številke obrnili v drugo smer.

Slovenija med vodilnimi pri presejalnih programih – a se jih dovolj ljudi udeležuje?

Presejalni programi so eden od ključnih korakov k zgodnjemu odkrivanju raka, saj lahko pravočasna diagnoza reši življenja. V Sloveniji imamo tri vrhunsko organizirane in evropsko priznane programe:

• ZORA (za raka materničnega vratu) – presejalni program, ki je močno zmanjšal smrtnost zaradi te bolezni.
• DORA (za raka dojk) – namenjen ženskam med 50. in 69. letom, kjer je stopnja preživetja pri zgodnjem odkritju kar 90-odstotna.
• SVIT (za raka debelega črevesa in danke) – eden najboljših programov v Evropi, a kljub temu se mnogi še vedno ne odzovejo na vabila!

A tukaj je težava: ljudje še vedno premalo zaupajo presejalnim programom, jih ignorirajo ali odlašajo s pregledi. Dejstvo pa je, da vsak dan odlašanja pomeni manjše možnosti za pravočasno ukrepanje.

Napredek v zdravljenju – a ali je dostopnost za vse enaka?

Poročilo Evropske komisije in OECD Slovenijo postavlja ob bok najrazvitejšim državam pri dostopu do onkološke oskrbe. Zdravljenje v Sloveniji krije obvezno zdravstveno zavarovanje, bolniki imajo zagotovljen dostop do vrhunske diagnostike, obsevanja in ciljnih terapij.

A kljub temu ostajajo izzivi:

• Dolgi čakalni roki – še posebej pri specialističnih pregledih, kjer lahko dolga čakalna doba pomeni razliko med ozdravitvijo in napredovalo boleznijo.
• Psihološka podpora – mnogi bolniki in njihovi svojci poročajo, da se čustveni vidik bolezni pogosto zanemarja.
• Socialna varnost – bolniki, ki zbolijo, se pogosto soočajo s finančno stisko, saj zaradi bolezni začasno ali trajno izgubijo delovno sposobnost.

Sistem se izboljšuje, a breme bolezni ostaja eno največjih izzivov slovenske družbe.

Kaj lahko storimo sami? Preprečevanje je še vedno najmočnejše orožje

Rak ni vedno neizogiben – v resnici bi lahko preprečili skoraj polovico primerov. Evropski strokovnjaki ocenjujejo, da bi lahko v Sloveniji do leta 2050 preprečili več tisoč primerov raka, če bi se bolj dosledno držali osnovnih preventivnih ukrepov:

• Manj kajenja – 6.714 manj primerov raka.
• Čistejši zrak – 2.403 manj primerov.
• Zdrava prehrana in manj debelosti – 1.059 manj primerov.
• Manj alkohola – 529 manj primerov.

Vsak od nas lahko prispeva k boljšemu zdravju – ne le svojemu, ampak tudi zdravju celotne družbe.

Kam naprej? Prihajajo novi presejalni programi

Slovenija že načrtuje uvedbo novih presejalnih programov za dve najpogostejši vrsti raka:

• Pljučni rak – eden najnevarnejših, a pogosto odkrit prepozno.
• Rak prostate – ki prizadene vsakega šestega moškega.

Trenutno potekajo raziskave in pilotni projekti, ki bodo določili, ali in kako bi lahko te programe uvedli v naslednjih letih.

Rak ne izbira, a mi lahko izbiramo, kako se borimo proti njemu

Več kot 130.000 Slovencev živi z diagnozo rak – a danes to ni več nujno smrtna obsodba. Zgodnje odkrivanje, sodobno zdravljenje in dostop do vrhunskih zdravstvenih storitev so tisto, kar bolnikom omogoča, da se borijo in živijo naprej.

A odgovornost ni le na sistemu – je tudi na nas. Na naših življenjskih odločitvah, na preventivi, na tem, da ne ignoriramo svojega zdravja.

Rak ni samo medicinska diagnoza – je izziv celotne družbe. In če si ne moremo privoščiti, da bi ga ignorirali na osebni ravni, si Slovenija ne sme privoščiti, da bi na tem področju zaostala.

Več sredstev, več podpore, več preventive – to ni le želja, to je nuja.

Napisal: E. K.

Vir: NIJZ.SI, Freepik

4. FEBRUAR – Nekateri dnevi v letu minejo neopazno, medtem ko drugi pustijo sled, ki je prepoznavna še desetletja, stoletja kasneje. Danes, 4. februarja, je prav takšen dan – poln zgodovinskih prelomnic, slavnih imen in pomembnih lekcij, ki jih, roko na srce, včasih premalo upoštevamo.

Svetovni dan boja proti raku – v teoriji ozaveščanje, v praksi strah pred resnico?

4. februarja obeležujemo Svetovni dan boja proti raku, ki vsako leto prinese val predavanj, kampanj in statistik, ki bi jih mnogi raje preslišali. Rak je ena tistih bolezni, ki ne izbira – ne zanima ga status, premoženje, niti to, koliko ekološkega čaja nekdo spije na dan. Številke so neizprosne: v Sloveniji letno za rakom zboli več kot 15.000 ljudi, skoraj tretjino teh primerov pa bi lahko preprečili s preprostejšimi spremembami življenjskega sloga – manj hitre prehrane, manj stresa, več gibanja. Ampak, ali ni zanimivo, kako hitro se večina od nas začne prepričevati, da se to dogaja nekomu drugemu, dokler ne potrka na naša vrata?

Čeprav je medicina neverjetno napredovala, je realnost takšna, da pravočasno odkrivanje ostaja ključno – a ljudje se preventivnim pregledom izogibajo skoraj tako, kot se izogibajo političnim debatam ob družinskih kosilih. Slovenija sicer ni med najslabšimi v Evropi glede osveščenosti, a še vedno zaostajamo pri zgodnjem odkrivanju nekaterih vrst raka, predvsem pljučnega in debelega črevesa, kjer bi bil zgodnji obisk zdravnika lahko odločilen. A kdo rad sliši slabo novico?

Slovenska matica – skrbnik jezika in znanja, ki ga danes prepogosto spregledamo

Če bi danes naključno izbrali deset ljudi in jih vprašali, kaj pomeni Slovenska matica, bi verjetno vsaj polovica ugibala, da gre za kakšno športno društvo ali celo slaščičarno. A resnica je, da je bila ta institucija, ustanovljena 4. februarja 1864, eden ključnih stebrov slovenske identitete in kulture. Njena naloga? Poudarjanje pomena slovenskega jezika in podpiranje znanstvenih ter literarnih del v materinščini.

Bila je torej nekakšna predhodnica današnjih založb, le da v časih, ko je bila slovenščina še vedno potisnjena v kot, nemščina pa je obvladovala intelektualne kroge. Danes, v dobi instantne komunikacije in hitrega informacijskega kaosa, se pogosto zdi, da so institucije, kot je Slovenska matica, postale bolj relikvija preteklosti kot pa dejanski temelj prihodnosti. A kaj se zgodi z narodom, ki ne ceni svoje zgodovine?

Bloudkova skakalnica – rojstni kraj poletov, kjer smo prvič dokazali, da Slovenci znamo leteti

4. februarja 1934 je v Planici prvič zasijala Bloudkova skakalnica, ki je kasneje postala sinonim za slovenske smučarske skoke. Ironično, kajne? Majhna alpska dežela brez prave smučarske tradicije je ustvarila eno največjih imen v tem športu. Če pomislimo, da smo narod, ki pogosto dvomi vase, smo v smučarskih skokih dokazali, da smo sposobni biti najboljši na svetu – le zakaj tega ne prenesemo še na druga področja?

Tisti prvi državni rekord, ki ga je postavil Franc Palme s skokom 60 metrov, bi bil danes skoraj smešen – a takrat je bil začetek nečesa velikega. Danes imamo junake, kot so Peter Prevc, Anže Lanišek in Timi Zajc, ki so del svetovne elite. Vendar pa je Planica več kot le športno prizorišče – je simbol trme, vztrajnosti in dejstva, da Slovenci včasih potrebujemo nekaj več, da si dokažemo svojo vrednost.

4. februar skozi zgodovino – od Riharda Levjesrčnega do začetka novega svetovnega reda

• 1194: Rihard Levjesrčni je bil izpuščen iz ujetništva v trdnjavi Tribur, potem ko so Angleži plačali odkupnino, vredno celo državno blagajno. Nekateri zgodovinarji menijo, da je bil prav ta dogodek eden ključnih, ki so kasneje vodili v finančne težave angleške krone.
• 1789: George Washington je bil soglasno izvoljen za prvega predsednika ZDA. Mnogi Američani ga še danes idealizirajo, čeprav je bil tudi on le človek s svojimi napakami – a vsaj priznal je, da nima vseh odgovorov.
• 1945: Začela se je jaltska konferenca, kjer so se voditelji zavezniških sil dogovorili o povojni ureditvi sveta. Čeprav naj bi bile odločitve sprejete v duhu miru, je resničnost pokazala, da so bile bolj podobne hladnokrvni razdelitvi sveta na vplivna območja, kar je zaznamovalo desetletja hladne vojne.

Je 4. februar dan, ki ga bomo izkoristili ali bo le še ena oznaka na koledarju?

Torej, kaj nam pove današnji dan? Da je zgodovina polna dogodkov, ki so oblikovali današnji svet, da Slovenci znamo, ko se odločimo biti najboljši, in da se boj proti raku ne vodi samo v bolnišnicah, ampak predvsem v naših glavah – z znanjem, odgovornostjo in malo manj izgovorov.

Bomo letos ob tem dnevu le zamahnili z roko in si rekli: “To se mene ne tiče,” ali pa bomo iz njega potegnili vsaj eno lekcijo?

Napisal: E. K.

Vir: www, Wikipedia

Sevnica združuje moči v boju proti raku dojk

Oktober je mesec akcije in ozaveščanja, letos pa v Sevnici poteka še posebej močna pobuda, ki združuje skupnost v boju proti raku dojk z enim jasnim ciljem – širiti znanje in reševati življenja.

Rak dojk je ena najpogostejših oblik raka, ki prizadene ženske po vsem svetu, zato je ozaveščanje o njem ključnega pomena za zgodnje odkrivanje in preprečevanje. V Sloveniji se boj proti raku dojk vse bolj krepi prek različnih kampanj, ki jih organizirajo Europa Donna Slovenija in druge lokalne organizacije. Tudi Sevnica, občina z dolgo tradicijo sodelovanja v teh pobudah, je letos začela z ustvarjalnim in ganljivim dejanjem. Prvega oktobra so bila po občini drevesa ovita v roza pletenine, kar je simbolično obeležilo začetek Rožnatega oktobra, mednarodnega meseca osveščanja o raku dojk.

Sodelovanje skupnosti na vrhuncu

V Sevnici je sodelovanje skupnosti ključno. Že vrsto let prostovoljci neumorno delajo na tem, da bi povečali ozaveščenost o raku dojk, pri čemer se osredotočajo predvsem na preprečevanje in zgodnje odkrivanje. Župan Srečko Ocvirk je ob tem poudaril pomembnost tovrstnih prizadevanj: “Navdušujoče je videti, kako se naša lokalna skupnost povezuje in podpira to plemenito stvar. Ozaveščenost je prvi korak v boju proti raku.”

Različne lokalne skupine, med njimi Center za krepitev zdravja ZD Sevnica, Europa Donna Slovenija in več šol ter društev, so letos združile moči, da bi dogodek postal še bolj vpliven in odmeven.

Župan Občine Sevnica, Srečko Ocvirk, je dodal poslanico ob rožnatem oktobru:

“Zdravje je brez dvoma ena največjih vrednot v našem življenju. Številni reki in misli na to temo nosijo globoke resnice o našem bivanju in življenjskih izzivih. Pogosto se o zdravju pogovarjamo površno, bežno ali celo zadržano, saj je tema za marsikoga preveč osebna in boleča. Še posebej je to opazno, ko se soočamo z najzahtevnejšimi boleznimi sodobnega časa.
Oktober, mednarodni mesec boja proti raku dojk, s številnimi dogodki v sklopu Rožnatega oktobra prinaša priložnost, da odpremo ta občutljiv, a ključen pogovor. Ženske ste tiste, ki z razpravljanjem o svojih izkušnjah in izzivih, povezanih z rakom dojk, dajete zgled in spodbudo tudi moškim, da se lažje vključijo v pogovore o tej temi. S tem krepite zavest in opogumljate vse nas, da se zavemo pomena preventive, pravočasne diagnoze in medsebojne podpore.
Hvala vam, da s svojo odprtostjo in pogumom ustvarjate prostor za te pomembne pogovore.“

Rožnati tek za življenje – osrednji dogodek

Vrhunec oktobrskih aktivnosti bo Rožnati tek za življenje, dobrodelni dogodek, ki bo potekal 12. oktobra pri Srednji šoli Sevnica. Tek je zasnovan z namenom promocije zdravega življenja ter spodbujanja posameznikov k sodelovanju v boju proti raku. Prijave so odprte za vse, zbrana sredstva pa bodo namenjena raziskavam raka dojk in podpori ženskam, ki se soočajo s to boleznijo.

“Naš cilj ni le zbiranje denarja,” je dejala ena izmed organizatork dogodka, “temveč tudi opolnomočenje posameznikov, da spoznajo, kako pomembno je zgodnje odkrivanje, ki rešuje življenja. Vsak korak na tem teku simbolizira korak bližje k ozdravitvi.”

Kako se lahko pridružite?

Če vas sodelovanje zanima, se lahko na dogodek prijavite prek spletne strani Zdravstvenega doma Sevnica. Tek bo potekal ob 10. uri, udeleženci pa bodo lahko izbirali med različnimi dolžinami proge, prilagojenimi vsem starostim in stopnjam telesne pripravljenosti. Poleg teka bodo na voljo tudi izobraževalne stojnice, zdravstveni posveti in delavnice o preprečevanju raka ter nasveti za zdrav način življenja.

Zakaj je ozaveščanje tako pomembno?

Statistike kažejo, da bo ena od osmih žensk v svojem življenju zbolela za rakom dojk. Zgodnje odkrivanje pa bistveno poveča možnosti za uspešno zdravljenje. Organizacija Europa Donna Slovenija že vrsto let aktivno dela na izboljšanju ozaveščenosti in zagovarja boljše možnosti oskrbe ter podporne sisteme za ženske po vsej državi. “Več kot bomo o tem govorili, več življenj bomo lahko rešili,” pravi predstavnica organizacije.

Zaradi takšnih kampanj se vse več žensk odloča za redno presejalno testiranje, kar pripomore k zgodnjemu odkrivanju in uspešnejšemu zdravljenju raka dojk. Rožnati oktober je opomnik, kako pomembno je, da skrbimo za svoje zdravje in se aktivno vključujemo v preventivne ukrepe.

Pridružite se boju

Oktober je mesec, ko Sevnica ne ozavešča le z besedami, ampak tudi z dejanji. S simboličnimi gestami, kot je oblačenje dreves v roza barvo, in z organizacijo dobrodelnih dogodkov, kot je Rožnati tek za življenje, občina pošilja močno sporočilo: rak dojk prizadene nas vse, a skupaj lahko naredimo razliko. Če se teka ne morete udeležiti, obstajajo še druge možnosti za podporo – lahko donirate ali preprosto delite informacije o pomembnosti ozaveščanja o raku dojk.

Vsak prispevek šteje, pa naj bo to s sodelovanjem na teku, z donacijo ali s širjenjem informacij. Vsak korak je korak naprej v boju za boljšo prihodnost brez raka dojk.

Napisal: N. Z.

Vir: Občina Sevnica