Mervarjeva analiza scenarijev oskrbe z elektriko javno objavljena: je minister skrival študijo?

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je objavilo izsledke analize direktorja Elesa Aleksandra Mervarja, ki je primerjal stroške različnih scenarijev oskrbe z elektriko. Upoštevajoč le investicijske izdatke je najcenejši jedrski scenarij, ob vključitvi stroškov delovanja in vzdrževanja pa scenarij brez jedrske energije po 2043. Ob očitkih o pozni objavi na ministrstvu poudarjajo, da analiza ni bila namenjena informiranosti državljanov o Jeku 2.

Trije scenariji

Ocene so narejene tako zgolj na podlagi investicijskih stroškov kot upoštevajoč tudi stroške delovanja in vzdrževanja, stroške izgube ciklov hrambe in vnovične uporabe viškov električne energije ter oportunitetne stroške zaradi slabšega profila proizvodnje za elektriko iz sončnih elektrarn. Prvotno študijo je Mervar ministrstvu poslal konec avgusta, oktobra pa je poslal še dopolnilo.

Analiza pod črto kaže, da je zgolj z vidika investicijskih izdatkov najcenejši jedrski scenarij, po katerem bi ob uporabi ostalih virov (brez premoga) delovanje obstoječe Nuklearne elektrarne Krško (Nek) podaljšali še za 20 let, torej do 2063, obenem pa v Krškem zgradili tudi novo nuklearko (Jek 2). Mervar v analizi za novo nuklearko omenja 1100-megavatni blok, medtem ko v Genu energiji trenutno predvidevajo opcije enega reaktorja moči od 1100 do 1650 megavatov. Investicijske izdatke za ta scenarij ocenjuje na nekaj več kot 24,42 milijarde evrov.

Drugi najcenejši scenarij je po investicijskih izdatkih tisti brez dodatnega podaljšanja obratovanja Neka in brez Jeka 2, obenem pa bi bili tako kot v zgornjem scenariju med proizvodne vire vključeni vsi obnovljivi viri energije, plinske elektrarne, ki se lahko prilagodijo na vodik in bioplin, biomasa, kogeneracija, črpalne hidroelektrarne in geotermalna energija. Gre za scenarij obnovljivih virov energije, skladen z nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom (NEPN), pojasnjujejo tako na ministrstvu kot na Elesu. Investicijski izdatki za ta scenarij so ocenjeni na 25,72 milijarde evrov.

Tretji scenarij po višini investicijskih izdatkov je tisti, ko ostalim virom energije ne bi dodali Jeka 2, bi pa delovanja Neka podaljšali do 2063. Ta scenarij je ovrednoten na 27,08 milijarde evrov.

Scenarij s 100-odstotno uporabo obnovljivih virov, torej hidro energije, sončnih in vetrnih elektrarn ter biomase, je bil medtem investicijsko prvotno ovrednoten na 66,69 milijarde evrov, v oktobrski dopolnitvi, v kateri je Mervar dodal zmogljivosti hidroelektrarn in uporabo lesne biomase za pasovno energijo, obenem pa močno oklestil moč sončnih elektrarn in zmogljivost baterijskih hranilnikov, pa je bila številka popravljena na 40,96 milijarde evrov.

Scenarij 100-odstotne uporabe obnovljivih virov energije ni niti realen niti izvedljiv

“Iz spremljajočih izračunov izhaja, da scenarij 100-odstotne uporabe obnovljivih virov energije ni niti realen niti izvedljiv, je ekonomsko nesmiseln za elektroenergetski sistem Slovenije, za državo kot morebitnega plačnika subvencij, za investitorje v sočne elektrarne (brez subvencij) in tudi za slovenske končne porabnike električne energije, plačnike omrežnine in drugih prispevkov,” so analizo pospremili na Elesu.

Ostaja vprašanje ali je minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer res skrival študijo s podatki, pomembnimi za odločanje o projektu JEK2. Kot danes poroča portal necenzurirano.si, so na ministrstvu na vprašanje, zakaj kar dva meseca niso javno objavili te študije, odgovorili, da je ‘oznako zaupno analizi določil avtor, verjetno je bil pa avtorjev namen, da ne pride do napačnih interpretacij v javnosti.’