Ko so se na Hrvaškem januarja vrstili pozivi k bojkotu trgovin zaradi rastočih cen, so mnogi pričakovali, da bodo trgovci občutili močan padec prometa. A podatki kažejo drugačno sliko – število izdanih računov se je v primerjavi z lanskim januarjem celo povečalo za 2,34 odstotka, skupna vrednost nakupov pa je poskočila za več kot 10 odstotkov. Kaj se je torej zgodilo? So potrošniki res množično bojkotirali trgovine, ali pa se je vse skupaj končalo le kot glasen, a kratkotrajen upor brez dolgoročnega učinka? Bojkot kot orodje protesta – uspeh ali zgolj optična iluzija? Na prvi pogled so bili bojkoti uspešni. V določenih dneh so bile nekatere trgovine vidno praznejše, številni trgovci pa so priznali, da so tiste dni res imeli manj strank. Najbolj opazen je bi

Na Hrvaškem je danes v ospredju bojkot pekarn, ki ga organizira platforma ‘Halo, inspektore’. Ta poziva potrošnike, naj se vzdržijo nakupov pekovskih izdelkov, kot so kruh, burek, pecivo in krofi, v pekarnah in trgovinah. Pobuda je nastala na pobudo mladih, ki želijo opozoriti na resne nepravilnosti v delovanju teh obratov. Inšpekcijski nadzori razkrili zaskrbljujoče stanje Pred bojkotsko akcijo so bili objavljeni rezultati inšpekcijskih nadzorov, opravljenih med 20. januarjem in 7. februarjem v pekarnah in prodajalnah s pekovskimi izdelki. Inšpektorji so obiskali skupno 429 obratov in ugotovili kar 238 nepravilnosti. Zaradi teh kršitev je bilo 50 pekarnam oziroma prodajalnam odrejeno 30-dnevno zaprtje. V 23 primerih so lastniki nepravilnosti že odpravili in poravnali k

Prvi enodnevni bojkot je potekal 24. januarja 2025, ko so potrošniki množično opustili nakupe v trgovinah ZAGREB - Na Hrvaškem se je v zadnjih tednih razvil val bojkotov trgovin, ki so odziv na občutno rast cen osnovnih življenjskih potrebščin. Pobudo je sprožila Facebook skupina "Halo, inspektore", ki deluje pod okriljem Evropskega centra za potrošnike. Prvi enodnevni bojkot je potekal 24. januarja 2025, ko so potrošniki množično opustili nakupe v trgovinah. Po podatkih hrvaške finančne uprave je bilo tistega dne izdanih približno dva milijona računov v skupni vrednosti 28,6 milijona evrov, kar je znatno manj kot običajno. Hrvati zato v velikem številu prihajajo v Slovenijo in kupujejo v Brežicah in Krškem. Kot javljajo Slovenske novice, so se pojavili že Hrvati,

V zadnjem letu se je Hrvaška spopadala s strmim naraščanjem cen življenjskih potrebščin, ki je po uvedbi evra postalo še bolj očitno. Državljani so se odzvali z bojkoti, trgovci so prilagajali strategije, vlada pa je zdaj uvedla radikalen ukrep – omejitev cen za 70 osnovnih izdelkov. Toda namesto olajšanja je ta poteza sprožila polemike, ki segajo od hvale do ostrih kritik. Na prvi pogled gre za smiselno potezo: trgovci bodo morali ponuditi vsaj en izdelek iz določenih kategorij po vnaprej določeni ceni, kar naj bi ublažilo breme najranljivejših skupin. Seznam vključuje živila, kot so moka, riž, testenine, jogurt, suhomesnati izdelki, ribje konzerve, marmelada in meso. A tisto, kar je dvignilo največ prahu, je način izvedbe – trgovine, večje od 400 kvadratnih me

Na Hrvaškem se je včeraj zaključil teden dni trajajoč bojkot Lidla, Eurospina in DM-ja, ki se je poleg tega osredotočil še na Coca-Colo, ustekleničeno vodo in detergent za pomivanje posode. Ampak zgodba s tem še zdaleč ni končana. Potrošniki so že napovedali naslednji korak – jutri sledi splošni bojkot vseh nakupov, v soboto pa na udaru Konzum, največja domača trgovska veriga. Zakaj takšna jeza? Cene hrane na Hrvaškem so se v zadnjih treh letih dvignile za več kot 30 odstotkov, medtem ko so plače stagnirale. Povprečen Hrvat danes za osnovne dobrine – kruh, mleko, jajca – plačuje več kot prebivalec Nemčije ali Avstrije. Se komu zdi to logično? Organizatorji: “Dovolj je bilo!” Za celotno akcijo stoji Facebook skupina “Halo, inšpektor!”, ki jo v

Hrvaški trgovec Konzum je napovedal velikansko znižanje cen za 250 izdelkov, ki bo veljalo od 1. februarja 2025 do 1. junija 2025. Ta poteza ni naključna – prihaja kot odgovor na vztrajno rast cen, ki je v zadnjih mesecih postala prava nočna mora za hrvaške potrošnike. Kaj pa, če bi vam povedali, da bo ta poteza morda spremenila pravila igre na celotnem trgu? Vlada in trgovci: skupaj proti inflaciji Hrvaška vlada je že prej razširila seznam izdelkov, katerih cene omejuje, s 30 na 70 izdelkov. A Konzum je odločil, da ne bo čakal na ukrepe zgoraj – samoiniciativno so znižali cene dodatnih 250 izdelkov, ki niso vključeni v vladni seznam. Povprečni popust bo okoli 10 %, na nekaterih izdelkih pa celo več kot 30 %. Kaj to pomeni za vas? Če ste nav

V Bosni in Hercegovini vre. Ljudje, naveličani naraščajočih cen in življenjskih razmer, ki se ne premikajo v boljšo smer, razmišljajo o radikalnih potezah – popolnem bojkotu trgovin, kavarn in celo bencinskih črpalk. Pobuda, ki je zrasla na družbenih omrežjih, zdaj dobiva vse širši odmev. Navdih? Hrvaška, kjer so prebivalci s podobno akcijo pred kratkim izrazili nezadovoljstvo in opozorili na problem, ki ga oblasti niso mogle več ignorirati. A bo to v Bosni in Hercegovini res delovalo? Kako smo prišli do tu? Bosna in Hercegovina je že več let v primežu slabih socialno-ekonomskih razmer, ki jih je inflacija samo še poslabšala. Visoke cene osnovnih živil, energije in stanarin so postale stalnica, medtem ko povprečne plače stagnirajo. S tem pa se življenje za �

Na Hrvaškem, kjer se zadnje mesece visoke cene hrane in osnovnih potrebščin vse bolj zajedajo v družinske proračune, je za petek napovedan poseben upor – bojkot trgovin, ki naj bi državljanom omogočil, da izrazijo svoje nezadovoljstvo. A vprašanje ostaja: ali lahko enodnevna akcija dejansko prinese spremembe, ali pa gre zgolj za simbolno gesto, ki bo hitro utonila v pozabo? Protest prek nakupovalnih vozičkov Pozivi k bojkotu so v preteklih dneh zaokrožili po družbenih omrežjih, mobilnih aplikacijah in celo v neformalnih pogovorih med ljudmi. "Preskrbite se vnaprej, kot bi šlo za nedeljo, ko so trgovine zaprte. Če želite kaj doseči, storite to zdaj, sicer ne boste nikoli," poziva sporočilo, ki so ga prejeli številni uporabniki aplikacije WhatsApp. Avtorji, ki ostaj

LJUBLJANA – Na Ministrstvu za pravosodje se je odpoved prednovoletnega druženja sprevrgla v simbol globljih težav – nezadovoljstvo, frustracije in morda celo tihi upor. Dogodek, ki bi moral biti priložnost za kolektivno druženje in neformalno krepitev medosebnih odnosov, je bil zaradi “nezadostnega zanimanja” odpovedan, a zaposleni opozarjajo, da se za to razlago skriva veliko več. Menda gre za simbolni odraz nezaupanja do vodstva, ki ga po njihovem mnenju zaznamujejo šikaniranje, poniževanje in pomanjkanje dialoga. Druženje, ki ga ni bilo – kje tiči resnična težava? Prednovoletna srečanja so za marsikoga priložnost, da za trenutek odloži uradne maske in v kolektivu občuti nekaj sproščenosti – včasih ob kozarcu kuhanega vina, včasih ob pretenciozno aran