Odpravlja se neživljenjske določbe glede uporabe električnih bojlerjev iz prej veljavnega pravilnika. 

LJUBLJANA – Bojler da ali ne? To je bila dilema, s katero so se v minulih mesecih soočali številni. Država je napovedala, da boste lahko že nameščen električni bojler ali drugo električno grelno napravo, še naprej uporabljali. Prepoved bi se nanašala na vgradnjo novih naprav po 1. januarju 2025. Potem je narod skočil na noge. Danes je jasno, da je vladina namera padla v vodo.

Odpravlja neživljenjske določbe

Spremenjen Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah prinaša večjo prilagodljivost in odpravlja omejitve, kar olajšuje uporabo sodobnih rešitev in vzdrževanje obstoječih objektov. Z njimi ministrstvo spodbuja premišljeno energetsko prenovo stavb in hkrati omogoča tehnično izvedljive rešitve v različnih situacijah. Po domače povedano: naj živi bojler.

Pravilnik o spremembah Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah (Pures-3) je bil v petek, 6. decembra 2024, objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije in je naslednji dan stopil v veljavo. Odpravlja neživljenjske določbe glede uporabe električnih bojlerjev iz prej veljavnega pravilnika. Osnovni cilj so energetsko varčne stavbe, pri čemer izpostavljamo tri ključne elemente: izolacijo ovoja, sistem ogrevanja in hlajenja ter pripravo tople vode. Črtan je 17. člen Pures-3, ki je omejeval vgradnjo električnih bojlerjev za pripravo tople sanitarne vode, če električna energija ni pridobljena iz obnovljivih virov.

»Menim, da bo na tak način dosežen večji napredek, ne da bi s tem pri ljudeh povzročali stiske ali jih silili v nemogoče rešitve,« je ob tem v današnji izjavi za javnost povedal minister za naravne vire in prostor Jože Novak.

Kaj prinaša?

Država z novim pravilnikom ne bo več pogojevala vgradnje naprav, slednje je prepuščeno projektantom in investitorjem – prihodnjim lastnikom. S tem ni več omejitev za ponovno vgradnjo električnih bojlerjev v obstoječe stavbe, če gre za vzdrževalna dela. Pravila Pures-3 se nanašajo le na novogradnje in celovite rekonstrukcije, pri čemer velja, da morajo biti stavbe skoraj nič-energijske. Slednje pomeni, da je stavba majhen porabnik energije in obenem sama proizvaja obnovljive vire energije.

»Tudi pri novogradnjah ne predpisujemo več, katere naprave smemo v stanovanjih imeti ali ne. Razvoj tehnologij je tako hiter, da so danes napredne naprave jutri že zastarele. Zato je pravilnik recimo temu tehnološko nevtralen. Še vedno pa velja, da morajo projektanti tekom načrtovanja novih stavb zagotoviti oziroma se približati tako imenovani skoraj nič energijski stavbi,« je poudaril minister.

Dopolnjena različica pravilnika vključuje tudi izjemo za primere, kjer tehnični pogoji onemogočajo vgradnjo sodobnih generatorjev toplote ali naprav za pripravo tople sanitarne vode pri rekonstrukciji. Poleg tega je dovoljena zamenjava plinskih kurilnih naprav v zastareli nekondenzacijski izvedbi, če gre za začasno in nujno rešitev. To rešuje težave pri menjavah peči in (pretočnih) plinskih bojlerjev v večstanovanjskih stavbah.

Eko sklad na potezi

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo bo z novim razpisom preko Eko sklada dajalo finančne spodbude za zamenjavo oziroma vgradnjo tehnološko bolj naprednih električnih bojlerjev. Že danes pa je možno preko javnega poziva pridobiti nepovratne spodbude za zmanjševanje energetske revščine, s čimer je mogoče izboljšati energetsko učinkovitost ovojev stavb, oken, streh in vgrajenih naprav.

Ministrstvo za naravne vire in prostor predlaga vgradnjo le energijskih visoko učinkovitih naprav in sistemov za ogrevanje, hlajenje, prezračevanje, razsvetljavo stavb in tudi pripravo tople sanitarne vode ter rabo obnovljivih virov energije za te sisteme in naprave v čim višjem deležu.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: www

LJUBLJANA – Kako je pravilnik o električnih grelnikih postal sporen?

Prvotni pravilnik pod Janševo vlado

Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES 3) je bil prvič sprejet maja 2022, v času vlade Janeza Janše. Namen pravilnika je bil spodbuditi učinkovitejšo rabo energije v novih stavbah in s tem prispevati k zmanjšanju emisij CO₂. Prvotne omejitve so se nanašale predvsem na nove stavbe, pri čemer je bilo določeno, da grelniki, kot so električni bojlerji, IR-paneli, električni radiatorji in talno gretje, ne smejo presegati določene moči (2 kW) in prostornine (15 litrov), če niso napajani z obnovljivimi viri energije. Pomembno pa je, da ta pravila niso veljala za obstoječe stavbe ali za naprave, ki so že bile v uporabi, kar pomeni, da je bil pravilnik v osnovi zasnovan življenjsko in z upoštevanjem realnih potreb uporabnikov.

Kako je Golobova vlada spremenila pravilnik

Po prevzemu oblasti je vlada Roberta Goloba dvakrat posegla v pravilnik in uvedla določene spremembe, ki so sedaj postale predmet javne razprave in kritik. Prva sprememba je bila sprejeta 16. decembra 2022, druga pa 15. decembra 2023. Te spremembe so prinesle dodatne omejitve, ki so pravilnik naredile precej bolj restriktiven in po mnenju mnogih neživljenjski. Nove omejitve so se začele nanašati tudi na obstoječe stavbe, kar pomeni, da bi bilo treba stare naprave postopoma nadomestiti z dražjimi, energetsko učinkovitejšimi alternativami, kot so toplotne črpalke. Po teh spremembah pravilnik več ne ločuje med napravami v novih in starih stavbah, kar je povzročilo precejšnje nezadovoljstvo v javnosti.

Počasi, tov. Sukič. Vizjak je sprejel implementacijo EU direktive 2024/1275. Po tej omejitev velja zgolj za nove stavbe in ne-EU produkte. Pa tudi tu so dovoljeni do 2kW, pretočni do 15 l pa brez omejitve. Popravke direktive pa je delala vaša vlada, 16.12.2022 in 15.12.2023. No? pic.twitter.com/Jps5B1kD5i

— brutusReloaded (@brutus91101394) November 7, 2024

Zakaj so popravki postali sporni?

Mnogi državljani in politiki so začeli opozarjati, da so popravki Golobove vlade ustvarili dodatno finančno breme za prebivalce, še posebej za socialno šibkejše skupine, ki si težko privoščijo prehod na dražje alternative. Medtem ko so bile prvotne omejitve Janševe vlade usmerjene zgolj v nove stavbe, je Golobova vlada z dodatnimi spremembami razširila obseg pravilnika, kar je sedaj prisililo številna gospodinjstva, da razmišljajo o dragem prehodu na nove tehnologije, tudi če to za njih finančno ni izvedljivo.

Reakcije javnosti in politikov

Poslanska skupina Socialnih demokratov (SD) je na Vlado Republike Slovenije naslovila pobudo za razveljavitev sprememb, ki so bile uvedene v letih 2022 in 2023. V SD menijo, da so te spremembe neživljenjske in nepravične, saj po nepotrebnem obremenjujejo državljane. Tudi Gibanje Svoboda se je odzvalo kritično in izrazilo potrebo po prilagoditvi pravilnika, saj so mnenja, da bi morali energetski prehod uvesti na bolj postopen način. Po njihovem mnenju bi morale biti rešitve, ki se nanašajo na energetsko učinkovitost, dostopne vsem prebivalcem, ne glede na njihove finančne zmožnosti (poročajo Slovenske novice).

Kaj sledi?

Trenutno ministrstvo za naravne vire in prostor pod Golobovo vlado preučuje možnosti za spremembo pravilnika. Minister Jože Novak je priznal, da so nekatera določila “neželjena” in “preveč omejujoča” za trenutne razmere. Poudaril je, da se bodo v prihodnjih mesecih osredotočili na iskanje bolj realističnih rešitev, ki bodo omogočale energetsko učinkovitost brez dodatnih bremen za prebivalce (piše RTV Slovenija).

Ali je energetski prehod izvedljiv za vse?

Kljub pomembnosti okoljskih ciljev se postavlja vprašanje, ali se lahko taki stroški enakomerno prenesejo na vse sloje prebivalstva. Energetska kriza in naraščajoči stroški že zdaj bremenijo gospodinjstva, zato bi bila dodatna omejitev uporabe električnih grelnih naprav še dodatno breme. Javnost pričakuje, da bo Golobova vlada prilagodila pravilnik tako, da bo upoštevala trenutne potrebe prebivalcev in jim omogočila pravičen prehod na trajnostne rešitve.

Čeprav je bil pravilnik PURES 3 prvotno zasnovan kot realistična omejitev za nove stavbe, so kasnejše spremembe pod Golobovo vlado povzročile precejšnje nezadovoljstvo. Popravki iz decembra 2022 in 2023 so razširili omejitve na širši krog uporabnikov, zaradi česar se je pravilnik začel združevati z očitki o nepravičnosti in neživljenjskosti. Javnost sedaj pričakuje, da bodo odgovorni v vladi in na ministrstvu prilagodili zakonodajo tako, da bo energetski prehod dostopen vsem, ne glede na njihove finančne zmožnosti.

Bomo še lahko uporabljali bojlerje po 1.1.? To so zadnje podrobnosti

Napisal: N. Z.

Vir: X, www

Lastnikom stavb se priporoča, da pri načrtovanju ogrevalnih sistemov upoštevajo nove predpise in razmislijo o energetsko učinkovitih alternativah, kot so toplotne črpalke, ki prispevajo k zmanjšanju porabe električne energije in emisij CO₂.

LJUBLJANA – Z 1. januarjem 2025 bo v Sloveniji začel veljati Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES 3), ki prinaša pomembne spremembe pri uporabi električnih grelnikov. Po novem bo prepovedana vgradnja večine električnih bojlerjev, električnega talnega gretja, IR-panelov in električnih radiatorjev, ki delujejo po Joullovem principu, če električna energija ni pridobljena iz obnovljivih virov.

Ključne točke sprememb:

• Prepoved vgradnje: Vgradnja električnih grelnikov, ki neposredno pretvarjajo električno energijo v toploto, bo prepovedana v novogradnjah, pri rekonstrukcijah in celo pri vzdrževanju obstoječih stavb.

• Izjeme: Dovoljena bo uporaba grelnikov z močjo do 2 kW in prostornino do 15 litrov, kar je primerno za manjše potrebe po topli vodi, na primer v kuhinjah.

• Alternativne rešitve: Priporočena je uporaba sanitarnih toplotnih črpalk, ki so energetsko učinkovitejše in dolgoročno bolj ekonomične, kljub višjim začetnim stroškom.

Nadzor in izvajanje:

Čeprav prodaja teh naprav ostaja dovoljena, je nadzor nad njihovo vgradnjo omejen. Gradbena inšpekcija zaradi pomanjkanja kadra prioriteto daje objektom, ki ogrožajo zdravje in varnost ljudi, zato nadzor nad vgradnjo teh naprav ni intenziven.

Priporočila za uporabnike:

Lastnikom stavb se priporoča, da pri načrtovanju ogrevalnih sistemov upoštevajo nove predpise in razmislijo o energetsko učinkovitih alternativah, kot so toplotne črpalke, ki prispevajo k zmanjšanju porabe električne energije in emisij CO₂.

Spoznali zmoto politike

Da je z bojlerji konec, je prvi opozoril Žurnal. A je tudi oblast spoznala, da je brcnila v temo. Kot piše Žurnal, prav vladni strani Socialni demokrati in Gibanje Svoboda pozivajo k odpravi “spornega” 17. člena pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah in s tem k odpravi vseh omejitev uporabe bojlerjev.

„V praksi takšna prepoved pomeni, da v primeru okvare bojlerja v večstanovanjski stavbi stanovalci ne bodo smeli zamenjati z novim, razen če je električna energija pridobljena iz obnovljivih virov energije. Končni odjemalci praviloma nimajo univerzalno zagotovljene možnosti za odkup električne energije iz obnovljivih virov pri distributerjih energije. V večstanovanjskih stavbah pa je to domena upravnika, ne odjemalca,“ zapišejo Socialni demokrati.

„Določila pravilnika, ki ga je tik pred koncem mandata vlade Janeza Janše sprejelo ministrstvo za naravne vire in prostor pod vodstvom Andreja Vizjaka, so neživljenjska in jih je treba spremeniti oziroma popraviti. Na ministrstvu za naravne vire in prostor so nam danes zagotovili, da prav iz tega razloga že preučujejo možnosti, da se pravilnik prilagodi,“ pa v Gibanju Svoboda opozorijo na to, kdaj je bil sporni pravilnik sprejet.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: www

LJUBLJANA – Od 1. januarja 2025 bodo v Sloveniji začela veljati strožja pravila glede uporabe električnih grelnikov za ogrevanje in pripravo tople vode, kar bo vplivalo na številne lastnike nepremičnin. Pravilnik o učinkoviti rabi energije (PURES 3) določa, da bo neposredna raba električne energije za ogrevanje v prihodnje strogo omejena, razen v določenih primerih. Čeprav so cilji jasni – zmanjšanje ogljičnega odtisa in izboljšanje energetske učinkovitosti – pa je realnost precej bolj zapletena.

Novosti in omejitve

PURES 3 prepoveduje uporabo naprav, ki delujejo po Joulovem načinu, kar vključuje električne radiatorje, IR-panele, električno talno gretje in grelnike za toplo vodo, če električna energija prihaja iz neobnovljivih virov. Izjema bo veljala, če je elektrika proizvedena iz obnovljivih virov v neposredni bližini stavbe in zadostuje za vse njene potrebe. Prav tako bodo tovrstni grelniki dovoljeni v izjemno energijsko učinkovitih stavbah, ki ne presegajo mejne vrednosti toplotnih izgub (do 25 kWh/m² na leto).

Zanimivo je, da omejitve ne bodo veljale le za novogradnje ali rekonstrukcije, ampak tudi za vzdrževanje obstoječih stavb. To pomeni, da če je naprava dotrajana in stavba ne izpolnjuje zahtev, bo treba najti druge rešitve za ogrevanje. Na trgu bodo po novem dovoljeni le še grelniki z močjo do 2 kW in prostornino največ 15 litrov, kar bo zagotovo predstavljalo težavo za marsikoga. Trenutno je večina naprav na voljo z močjo, ki presega te omejitve, kar pomeni, da bo prilagoditev na nove razmere nujna.

Nadzor le na papirju?

Čeprav se lahko novi predpisi slišijo kot korak v pravo smer, je dejanski nadzor nad izvajanjem teh pravil precej pomanjkljiv. Gradbena inšpekcija, ki naj bi nadzorovala vgradnjo naprav, ni opravila nobenega inšpekcijskega pregleda na podlagi PURES 3 od njegovega sprejetja junija 2022. Inšpektorat pojasnjuje, da se zaradi pomanjkanja kadra trenutno osredotočajo predvsem na objekte, ki ogrožajo zdravje in varnost ljudi, medtem ko nadzoru nad grelnimi napravami preprosto ne namenjajo dovolj pozornosti (poroča STA).

Omejitve bodo v praksi torej težko izvedljive. Glede na to, da je nadzor nad prodajo teh naprav skorajda nemogoč, ostaja vprašanje, ali je vladna uredba sploh kaj več kot zgolj črnilo na papirju. Na ministrstvu za naravne vire in prostor sicer vztrajajo, da so nove zahteve nujne za zmanjšanje izpustov CO2 in povečanje energetske učinkovitosti stavb, vendar pa je jasno, da brez učinkovitega nadzora teh ciljev ni mogoče doseči.

Električni grelniki še vedno na policah

Kljub novim predpisom so naprave, ki jih naj bi po pravilniku prepovedali, še vedno na prodajnih policah. Kot pravijo na tržnem inšpektoratu, prodaje takih naprav ne morejo omejiti, ker so njihova uporaba v določenih primerih še vedno dovoljena. To pomeni, da se lahko omeji zgolj vgradnja v stavbe, kjer niso izpolnjene izjeme iz PURES 3. Vprašanje pa ostaja, ali bo kdorkoli res preverjal, kako in pod kakšnimi pogoji se te naprave vgrajujejo.

Uredba povzroča zmedo

Nova uredba je pri mnogih že vzbudila zmedo in negotovost, predvsem zaradi različnih izjem in nejasnosti glede nadzora. Mnogi strokovnjaki opozarjajo, da bi bil lahko prehod na nove zahteve veliko bolj smiselno načrtovan, pri čemer bi postopoma omejevali uporabo manj učinkovitih naprav, namesto da bi uvedli ostre prepovedi čez noč (poroča Dnevnik). Poleg tega so kritiki izrazili zaskrbljenost, da bodo nove omejitve najbolj prizadele manj premožne gospodinjstva, ki si težko privoščijo energetsko učinkovite alternative, kot so toplotne črpalke.

Odločitev, ki (še) ni povsem dorečena

Očitno je, da bo uveljavitev novega pravilnika izziv ne le za uporabnike, ampak tudi za inšpekcijske službe. Na ministrstvu sicer pravijo, da gre za dolgoročne ukrepe v okviru zelenega prehoda, vendar ostaja vprašanje, ali so vladni uradniki sploh pripravljeni na takšno spremembo v praksi. Glede na trenutne razmere bi lahko rekli, da bomo potrebovali še kar nekaj let, preden bodo pravila zares zaživela.

Napisal: N. Z.

Vir: www