Novice Show Life & Style Sci-Tech Šport Viral Piši na dlan

Bolnik na urgenci obupan: “Čakal sem več kot 38 ur!”

LJUBLJANA – Slovenske bolnišnice, predvsem urgence, so postale prizorišča, kjer se ljudje ne spopadajo le z boleznimi, temveč tudi s sistemom, ki očitno odpoveduje. Najnovejši primer razkriva skoraj absurdno resničnost: bolnik je na urgentnem oddelku moral čakati več kot 2300 minut – to je več kot 38 ur! Človek se vpraša, ali so bolnišnice še za zdravljenje ali le za potrpežljive in obupane.

38 ur? Čas, da preberemo roman in …

Za boljšo predstavo: 2301 minut je dovolj časa, da preberete kakšen klasičen roman, skuhate večdnevni golaž in morda celo napišete uradno pritožbo na državni urad. A v resničnem življenju gre za čas, ko se lahko stanje bolnika kritično poslabša, ali pa oseba povsem izgubi zaupanje v zdravstveni sistem. “Bolnika smo obravnavali šele po več kot dveh dneh, ker ni bilo prostora na oddelkih,” je na Twitterju zapisal Metin Omerović, eden od zdravstvenih delavcev, ki je svoje frustracije delil z javnostjo.

Zdravniki in sestre se pogosto znajdejo v nepredstavljivih situacijah – reševati življenje v času, ko bi morali komaj začeti. “Kadrov ni, kapacitet ni, le pričakovanja rastejo,” dodaja Omerović. Kdor misli, da je ta problem izoliran dogodek, se moti. Takšne zgodbe so del vsakdana slovenskega zdravstva.

Bolnišnice brez postelj: Hodniki kot novi bolniški oddelki

Kaj storiti, če ni dovolj postelj? Postaviti paciente na hodnik. Ali na tla. Ali jih poslati domov – če lahko sploh hodijo. “Na hodniku urgence sem spal pet dni. Spalno vrečo sem si prinesel od doma,” je zapisal eden od bolnikov, ki ni imel sreče, da bi ga obravnavali pravočasno. Takšne zgodbe se berejo kot izseki iz romana o kaotičnem vojskem zdravljenju, a so, žal, resničnost našega zdravstva.

Pomanjkanje prostora in osebja se vleče že leta, a je po pandemiji COVID-19 doseglo alarmantne razsežnosti. Po podatkih slovenskih bolnišnic je diplomiranih in srednjih medicinskih sester danes manj kot pred letom 2020. Zmanjšane zmogljivosti in povečano povpraševanje sta recept za katastrofo – in Slovenija je očitno ujeta v tej spirali.

Sistem, ki razpada – pacienti in osebje v istem čolnu?

Zdravstveno osebje je v enako nezavidljivi situaciji kot bolniki. Zaposleni pogosto delajo dolge ure, nadomeščajo odsotne kolege in, kot pravijo sami, izgubljajo voljo. “Ne zaslužite si nas,” je zapisal eden od zdravnikov, ki je poudaril, da imajo številni njegovi kolegi možnost oditi v tujino, kjer jih čakajo boljše plače in pogoji.

In kaj medtem preostane bolnikom? Pravne poti? “V teoriji je mogoče vložiti tožbo zaradi predolgih čakalnih dob, a je praksa v teh primerih zapletena,” pojasnjuje pravnik Blaž Kovač. Dokazati, da je čakalna doba neposredno ogrozila zdravje, je skoraj nemogoče. Vse skupaj je videti kot začaran krog – ali pa igra, v kateri pacienti in osebje izgubljajo, sistem pa kar vztraja v svojem kaosu.

Rešitve ali le sanje?

Bi lahko Slovenija sledila zgledom severnih držav, kjer imajo pacienti organiziran dostop do storitev, in kjer je čakanje včasih krajše od nakupovanja kruha? Morda. A za to bi potrebovali več kot le dobre ideje – potrebovali bi radikalne ukrepe.

Večje investicije v kadre, poenostavitev birokracije, boljše organizacijske strukture, morda celo uvajanje inovativnih telemedicinskih rešitev – vse to so koraki, ki bi lahko pomagali. A realnost je, da je Slovenija trenutno daleč od teh rešitev. Medtem ko se drugje govori o umetni inteligenci v medicini, se pri nas debatira, kako preprečiti, da bi pacient spal na tleh.

Je to zdravstveni sistem, ki si ga zaslužimo?

Ob pogledu na številke in zgodbe se zdi, da je slovensko zdravstvo v prostem padu. A vprašanje, ki ostaja, je preprosto: koliko časa bo trajalo, da se bomo kot družba uprli in zahtevali spremembe? Ne gre le za paciente – gre za vse nas. Danes čakajo drugi, jutri bomo morda na njihovem mestu mi. In če 2301 minut ne odpre oči, kaj jih bo?

Viri citatov: Metin Omerović na Twitterju, Blaž Kovač v pravni razpravi, uporabniki na družbenih omrežjih.

Napisal: N. Z.