Slovenska urgentna medicina se sooča s hudimi težavami. Preobremenjeni zdravniki, pomanjkanje kadra in dolge čakalne dobe so le nekateri od izzivov, s katerimi se sooča ta ključna veja zdravstva. Vlada se zaveda resnosti problema in je napovedala več ukrepov za izboljšanje stanja. Med njimi so nagrajevanje zdravstvenih delavcev, uvedba novih specializacij in širitev mreže urgentnih centrov. Vendar pa se zastavlja vprašanje, ali bodo ti ukrepi dovolj za rešitev kompleksnega problema.

Pomanjkanje zdravnikov in sestre

Eden od največjih problemov slovenske urgentne medicine je pomanjkanje zdravnikov in medicinskih sester. Mladi zdravniki se vse manj odločajo za specializacijo iz urgentne medicine, saj je delo izjemno zahtevno in stresno. K temu prispevajo dolge delovne ure, velika odgovornost in relativno nizke plače. Tudi med medicinskimi sestrami je veliko nezadovoljstvo, saj so preobremenjene in podplačane.

Nove specializacije in nagrade

Vlada je napovedala uvedbo novih specializacij za medicinske sestre in zdravstvenike v urgentni dejavnosti. Ta ukrep bi lahko pripomogel k povečanju števila usposobljenega kadra. Poleg tega bo ministrstvo za zdravje nagradilo zdravstvene delavce glede na obremenitve, kar bi lahko motiviralo zdravnike, da ostanejo v urgentni medicini.

Širitev mreže urgentnih centrov

Drugi pomemben ukrep je širitev mreže urgentnih centrov. Manjši satelitski centri naj bi razbremenili večje bolnišnice in zagotovili boljšo dostopnost do nujne medicinske pomoči v lokalnih okoljih.

Kaj pa pravijo strokovnjaki?

Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović poudarja, da je treba izboljšati pogoje dela urgentnih zdravnikov, tako kar se tiče delovnih obremenitev kot tudi plač. Po njenem mnenju gre za izjemno težko delo, ki pa seveda rešuje življenja. Podobnega mnenja je tudi predsednik Sekcije za urgentno medicino Gregor Prosen, ki opozarja na velike urne obremenitve in stres, ki ga zdravniki doživljajo.

Napisal: E. K.

Vir: www, Freepik

V zadnjih dneh smo priča nesprejemljivemu nasilju nad zdravstvenimi delavci. Policlinico Riuniti v mestu Foggia v Italiji, ena od večjih bolnišnic v regiji, je doživela serijo brutalnih napadov na svoje osebje, kar je sprožilo alarm tako v lokalni skupnosti kot tudi na nacionalni ravni. V manj kot 24 urah so v bolnišnici zabeležili dve grobi agresiji, ki ju je izvedel sin enega izmed pacientov in mladi 18-letnik, ki je bil v bolnišnico sprejet zaradi anksioznosti. To nasilje je že spodbudilo klic po tem, da bi morale v zaščito zdravstvenih delavcev posredovati celo vojaške enote.

Nasilje postaja nevzdržno

Zdravstveni delavci v Foggii se zadnje tedne soočajo s skrb vzbujajočo eskalacijo nasilja. Prva izmed zadnjih dveh agresij se je zgodila, ko je 18-letnik, ki je iskal pomoč zaradi anksioznih težav, v napadu besa fizično napadel tri zdravstvene delavce. Napad je bil tako intenziven, da je morala posredovati policija, ki je napadalca aretirala in ga obtožila povzročanja telesnih poškodb ter upiranja uradni osebi. Samo nekaj ur kasneje pa je še en napad pretresel bolnišnico, ko je sin enega od pacientov z roko v mavcu napadel dva medicinska tehnika in varnostnika, ki je skušal umiriti situacijo.

Drastične posledice za zdravstveni sistem

Zdravstveni delavci v Foggii, že izčrpani zaradi pandemije in dolgotrajnih delovnih obremenitev, so sedaj izpostavljeni še fizičnemu nasilju. Nedavno je direktor bolnišnice Riuniti, Giuseppe Pasqualone, ostro obsodil to nasilje in opozoril, da bo, če se nasilje nadaljuje, zdravnikom in medicinskemu osebju onemogočeno opravljanje njihovega dela, kar bi resno ogrozilo zdravstveno varstvo pacientov. Po njegovih besedah so zdravniki in medicinske sestre tisti, ki skrbijo za zdravje ljudi, in brez njih zdravstveni sistem ne more obstajati.

Klic po okrepljenih varnostnih ukrepih

Stanje je tako resno, da je predsednik nacionalne federacije zdravniških zbornic, Filippo Anelli, pozval k urgentnemu povečanju policijskih prisotnosti v bolnišnicah. Opozoril je, da policija, čeprav je njen odziv hitro in učinkovit, ne more več sama zagotoviti varnosti. Zato predlaga uvedbo vojaških enot za varovanje bolnišnic. To je skrajni ukrep, vendar postaja vedno bolj resnična možnost zaradi nenehnih incidentov v zadnjih mesecih.

Poleg tega se povečuje pritisk na vlado, da bi namenila več sredstev iz evropskega sklada za okrevanje (PNRR) za izboljšanje varnosti v bolnišnicah. Med drugim se že razpravlja o povečanju števila policijskih patrulj in dolžini njihove prisotnosti v zdravstvenih ustanovah. V zadnjih letih je število policijskih mest v bolnišnicah po vsej Italiji naraslo, vendar pa to očitno še vedno ni dovolj, saj se nasilje stopnjuje.

Bo potrebna pomoč vojske?

Incidenti v Foggii so del širšega problema nasilja nad zdravstvenim osebjem po vsej Italiji. Predstavniki sindikatov in zdravniških združenj so že večkrat opozorili, da brez ustreznih varnostnih ukrepov zdravstveni delavci ne bodo več mogli varno opravljati svojega poklica. Drastične predloge, kot je prisotnost vojske, so že obravnavali, in čeprav se zdi to radikalno, bi lahko bilo edina preostala možnost, da se zagotovi varnost v italijanskih bolnišnicah.

Zdravniki, medicinske sestre in drugi zdravstveni delavci ne morejo več delati v takšnih pogojih, kjer so stalno ogroženi. Javnost, politiki in zdravstveni voditelji so zdaj postavljeni pred izbiro: ali bodo zaščitili svoje zdravstvene delavce, ali pa bodo morali kmalu opazovati zlom zdravstvenega sistema v teh kriznih razmerah.

Napisal: N. Z.

Vir: www, Pexels