Novice Show Life & Style Sci-Tech Šport Viral Piši na dlan

Imate takšno diplomo? Morda vam je kmalu ne bodo več priznali, Črna Gora že ukrepala

PODGORICA – Črna Gora je z odločitvijo, da ne bo več priznavala diplom nekaterih visokošolskih ustanov iz Bosne in Hercegovine, sprožila pravi vihar razprav. Je to res korak k višjim standardom izobraževanja ali le še en primer političnega obračunavanja v regiji, kjer zgodovina ni nikoli daleč od dnevnih odločitev? Težko je reči, a jasno je, da se bo ta poteza še dolgo odmevala, tako med študenti kot političnimi akterji.

Zakaj prav zdaj?

Odločitev črnogorskega ministrstva za šolstvo ni prišla iznenada, čeprav bi kdo na prvi pogled mislil, da gre za neko hitro, populistično potezo. Dolgoletne razprave o kakovosti izobraževanja v BiH, kjer so nekateri fakultetni programi bolj podobni vikend seminarjem kot resnemu študiju, so očitno dosegle vrelišče. Pa vendar – ali je bila to res edina pot?

“Zakaj bi si diplomant iz Sarajeva, ki je študiral dneve in noči, zaslužil manj priznanja kot nekdo iz Podgorice?” sprašujejo kritiki, ki menijo, da ukrep nepravično kaznuje vse študente, ne glede na kakovost njihovega programa. Na drugi strani pa vlada trdi, da gre za zaščito domačega trga dela in študija, saj ne želi, da bi diplomanti iz BiH imeli prednost pred domačimi kandidati – še posebej, če prihajajo z institucij, katerih standardi niso jasni.

Kje je težava z diplomami iz BiH?

Visokošolske ustanove v Bosni in Hercegovini so, milo rečeno, raznolike. Na eni strani so univerze z dolgoletno tradicijo, kot je Univerza v Sarajevu, ki uživa ugled po vsej regiji, na drugi strani pa so manj znane fakultete, ki so pogosto tarča očitkov o podeljevanju “instant diplom”. Se spomnite anekdote o tem, kako je nekdo v manj kot enem letu pridobil diplomo iz prava? Tako zgodbo bi lahko, z nekaj ciničnega tona, verjetno našli v marsikateri kavarni v regiji.

Črnogorsko ministrstvo za šolstvo je v svoji obrazložitvi poudarilo, da ne gre za pavšalno zavračanje vseh diplom iz BiH, temveč za zaščito domačega sistema pred uvoženimi kvalifikacijami, ki morda ne odražajo pravega znanja. A hkrati se zdi, da ta ukrep cilja tudi na politično sporočilo – naj se Bosna in Hercegovina loti lastnih težav.

Slovenija – bomo kdaj sledili temu zgledu?

Slovenija se, vsaj za zdaj, ni odločila za podobno potezo, čeprav bi morda kdo na hitro dejal: “Če to lahko stori Črna Gora, zakaj ne mi?” A stvari so redko tako preproste. Slovenija priznava diplome iz BiH, vendar se sooča z lastnimi težavami – predvsem pri preverjanju resničnih kvalifikacij, kadar gre za manj poznane fakultete.

Primerjava z drugimi evropskimi državami pokaže, da je Slovenija nekoliko bolj tolerantna. Medtem ko so nekatere zahodnoevropske države že uvedle strožjo regulacijo glede diplom iz regije Zahodnega Balkana, Slovenija še naprej stavi na bolj odprt pristop. To pa prinaša tudi tveganja – kako zagotoviti, da domači študenti niso postavljeni v slabši položaj?

Morda je čas, da se tudi pri nas postavimo vprašanje – ali želimo graditi sistem na temeljih zaupanja ali pa se bomo odločili za strožji nadzor in s tem morda omejili pretok talentov v Slovenijo?

Kaj pravi stroka?

Izobraževalni strokovnjaki opozarjajo, da zgolj ukinitev priznanja diplom ni vedno najboljša rešitev. “Namesto da se diplomantom zapira vrata, bi bilo morda bolje, da se uvede strog in pošten postopek preverjanja posameznih institucij,” je za TrebinjeLive.info dejal eden od strokovnjakov, ki želi ostati anonimen. Po njegovem mnenju je pavšalna odločitev, kot jo je sprejela Črna Gora, bolj odraz političnih interesov kot resne želje po izboljšanju standardov.

Kdo ima prav?

Odločitev Črne Gore nedvomno odpira pomembna vprašanja. Na eni strani je zagotovo potrebno, da se zaščiti kakovost domačega izobraževalnega sistema in prepreči zlorabe. Na drugi strani pa bi lahko takšni ukrepi, če jih ne spremljajo jasni kriteriji in transparentni postopki, ustvarili vtis političnega obračunavanja ali celo diskriminacije.

Slovenija je v preteklosti že sprejela določene ukrepe za preverjanje tujih diplom, a morda je čas, da se ta sistem posodobi. Bi lahko Slovenija, kot je to storila Črna Gora, sledila bolj strogi poti? Ali pa se bomo raje odločili za pristop, ki temelji na sodelovanju in prilagajanju?

Odločitev Črne Gore je začetek razprave, ki je dolgo zorela v ozadju. Ali bodo druge države sledile njihovemu zgledu, bo pokazal čas, a jasno je, da so takšni ukrepi lahko dvorezen meč. Kakovost izobraževanja mora biti prednostna naloga vseh držav – a kako to doseči, je vprašanje, na katerega še čakamo odgovore.

Napisal: N. Z.

Vir: X, www

Poplave ustvarile nepopravljivo škodo na Neretvi, poglejte te žalostne prizore

BOSNA IN HERCEGOVINA – Ekološka bomba: Poplave ustvarile nepopravljivo škodo na Neretvi

Nedavne katastrofalne poplave, ki so prizadele severno Hercegovino, so povzročile ogromno materialno škodo in zahtevale več kot 22 življenj. Žal pa se s tem nesreča ni končala. Poplave so povzročile ekološko katastrofo na reki Neretvi, kjer plavajoča plast odpadkov prekriva vodno površino in v določenih predelih dosega debelino več kot en meter.

Odpadki v Neretvi: Kaj plava po reki?

Na reki zdaj plavajo plastične steklenice, gospodinjski aparati, kot so hladilniki, pralni stroji, gume in gradbeni material, kar ustvarja še večjo zmedo in nevarnost. To smetišče je za zdaj zaustavljeno pri brani hidroelektrarne Grabovica, vendar je zaradi varnosti brane mogoča sprostitev tega vala smeti, kar bi povzročilo nadaljevanje odpadkov proti morju. Trenutno stanje je skrb vzbujajoče, saj je Neretva, nekoč poznana po svoji modrozeleni barvi, zdaj umazano rjava, kar bi lahko trajalo tedne ali celo mesece za izboljšanje.

Vir: Jutarnji.

Nevarnost za zdravje ljudi in okolje

Plavajoči odpadki na reki predstavljajo resno grožnjo ne samo okolju, ampak tudi zdravju ljudi. Plastika, ki se razgrajuje na mikroplastiko, vstopa v prehranjevalno verigo. Ribe pogoltnejo mikroplastiko, misleč, da gre za plankton, kar pomeni, da ta nevarni material na koncu konzumira tudi človek . Stanje je še posebej skrb vzbujajoče zaradi dolgotrajnih posledic za rečni ekosistem, saj to onesnaženje lahko vpliva na ribiške vire in širše prebivalstvo.

Ekologi že dlje časa opozarjajo na nevarnost plavajočih odpadkov v Neretvi in so celo predlagali postavitev mrež, ki bi preprečile odhod plastičnih odpadkov v morje. Vendar za takšne obsežne projekte ni zadostnih finančnih sredstev, zato ti predlogi še niso bili realizirani.

Poplave ustvarile nepopravljivo škodo na Neretvi, poglejte te žalostne prizore 2 Screenshot
Poplave ustvarile nepopravljivo škodo na Neretvi, poglejte te žalostne prizore 3
Poplave ustvarile nepopravljivo škodo na Neretvi, poglejte te žalostne prizore 4
Poplave ustvarile nepopravljivo škodo na Neretvi, poglejte te žalostne prizore 5
Poplave ustvarile nepopravljivo škodo na Neretvi, poglejte te žalostne prizore 5

Nevarnost za pomorski promet

Poleg tega, da odpadki neposredno škodujejo okolju, predstavljajo tudi veliko nevarnost za pomorski promet. Debla in veliki kosi odpadnega materiala, ki plavajo po reki, so že povzročili več nesreč v Neretvanskem kanalu. Tam je zaradi teh plavajočih objektov prišlo do havarij brodov, kar je še dodatna posledica onesnaženja.

Posledice za regijo in možnosti rešitve

Ekološke posledice tega onesnaženja bodo dolgotrajne. Ribolov in turizem na območju Neretve sta močno ogrožena, saj bodo mesece trajale sanacije reke in njenih pritokov. Deponije v bližini, zlasti Uborak pri Mostarju in deponija v Čapljini, že dolgo časa prispevajo k onesnaževanju reke, saj med vsakim večjim naravnim dogodkom del teh odpadkov konča v reki, kar še poslabšuje stanje.

Slovenija in pomoč

Čeprav Slovenija ni neposredno prizadeta, so odzivi iz regije možni. Glede na geografsko bližino in morebitne širše posledice za ekosistem v Jadranu bi lahko prišlo do mednarodnega sodelovanja. Solidarnostna pomoč v obliki finančne podpore, humanitarne pomoči in strokovnega znanja bo ključna za omejitev dolgoročnih posledic. Že zdaj so se vključile številne nevladne organizacije iz Bosne in Hercegovine, ki pomagajo pri čiščenju smeti, vendar bo obseg te katastrofe potreboval večje mednarodne napore.

Kaj lahko pričakujemo v prihodnosti?

Prihodnost Neretve ostaja negotova. V primeru dviga brane hidroelektrarne Grabovica bodo plavajoči odpadki dosegli Jadransko morje, kar bo povzročilo ekološko katastrofo širših razsežnosti. Potrebni bodo drzni koraki za preprečevanje nadaljnjega onesnaženja, vendar brez zadostne finančne podpore in politične volje je prihodnost Neretve mračna.

Napisal: N. Z.

Vir: FB, Jutarnji

Ste videli to razdejanje v Bosni? Oglejte si video

BOSNA IN HERCEGOVINA – Slovenija priskočila na pomoč po katastrofalnih poplavah

Poplave in zemeljski plazovi so v začetku oktobra 2024 močno prizadeli Bosno in Hercegovino. Prizadeta območja so regije Kreševo, Fojnica ter sever Hercegovine, kjer so obilne padavine povzročile prekinitev telekomunikacij in cestnih povezav. Poročajo tudi o smrtnih žrtvah, prizadeti prebivalci pa potrebujejo hitro pomoč za obnovitev osnovnih življenjskih pogojev.

Vlada Republike Slovenije se je hitro odzvala in odobrila pomoč v okviru mehanizma Unije na področju civilne zaščite, ki Bosni in Hercegovini omogoča napotitev specializiranih enot za iskanje in reševanje. Med temi enotami so tudi enota MUSAR (Mednarodna enota za iskanje in reševanje) ter enota K9 Reševalni psi, ki bosta od 6. do 13. oktobra 2024 delovali na prizadetih območjih. Slovenija se tako pridružuje mednarodnim prizadevanjem za hitro in učinkovito pomoč prebivalcem v stiski.

Razsežnost katastrofe

V noči na 4. oktober 2024 so se nad Bosno in Hercegovino zlile obsežne padavine, ki so povzročile katastrofalne poplave in sprožile številne zemeljske plazove ter skalne podore. Najhuje je v mestih Konjic in Jablanica, kjer so bile ceste popolnoma prekinjene, mnogi prebivalci pa so ostali brez strehe nad glavo. Poročila s prizadetih območij navajajo, da so bili telekomunikacijski sistemi povsem onemogočeni, kar še dodatno otežuje reševanje in oskrbo prebivalcev (Ministrstvo za obrambo, 2024).

Minister za obrambo je v izjavi poudaril pomen mednarodne solidarnosti in pripravljenosti Slovenije, da pomaga. “Slovenija je dolžna pomagati državam v regiji v duhu solidarnosti. V takšnih trenutkih se pokaže prava vrednost mednarodnega sodelovanja,” je dejal minister za obrambo ob odobritvi pomoči.

Slovenska pomoč in vloga Evropske unije

Pomoč, ki jo bo Slovenija zagotovila Bosni in Hercegovini, bo v obliki enote za iskanje in reševanje ter enote reševalnih psov. Ti bodo na terenu delovali do 13. oktobra 2024, kar bo bistveno pripomoglo k izboljšanju razmer za prebivalce. Skupna vrednost te pomoči znaša do 250.000 evrov, kar vključuje stroške prevoza in operativne stroške delovanja enot. Evropska komisija bo povrnila do 75 % teh stroškov, kar bo omogočilo hitro in učinkovito izvedbo akcije (Ministrstvo za obrambo, 2024).

Evropski mehanizem za civilno zaščito omogoča državam članicam, da hitro in učinkovito uskladijo svojo pomoč ob naravnih nesrečah. Ta mehanizem je bil že večkrat uporabljen pri podobnih naravnih nesrečah in omogoča hitro mobilizacijo enot in opreme. Slovenija je del tega mehanizma že več let in je v preteklosti sodelovala v številnih akcijah pomoči po vsem svetu.

Nujnost humanitarne pomoči

Ob naravnih nesrečah, kot so poplave in plazovi, je ključno, da prizadeti prebivalci čim prej prejmejo osnovno humanitarno pomoč, kot so hrana, voda, oblačila in zdravstvena oskrba. Reševalci na terenu igrajo ključno vlogo pri zagotavljanju osnovnih pogojev za življenje, pri čemer imajo enote K9 s psi za iskanje neprecenljivo vlogo pri iskanju pogrešanih in reševanju ljudi izpod ruševin.

Minister za obrambo je poudaril, da bo Slovenija naredila vse, kar je v njeni moči, da pomaga prizadetim prebivalcem v Bosni in Hercegovini. “Naše enote so vrhunsko usposobljene za tovrstne operacije, sodelovanje z drugimi državami pa bo ključnega pomena za uspešno izvedbo reševalnih akcij,” je dejal minister.

Dolgoročne posledice poplav

Poplave, kot so te, ki so prizadele Bosno in Hercegovino, imajo dolgoročne posledice za prebivalce in okolje. Poleg neposredne škode, ki jo povzročijo naravne nesreče, so pogosto prisotne tudi socialne in ekonomske posledice, kot so brezposelnost, beg pred uničenimi domovi in dolgoročna degradacija kmetijskih zemljišč. Reševanje teh posledic bo zahtevalo ne le mednarodno pomoč, ampak tudi dolgotrajne sanacijske projekte.

V prihodnjih dneh se pričakuje tudi dodatna pomoč iz drugih držav Evropske unije, kar bo pripomoglo k hitrejši sanaciji prizadetih območij. Mednarodna skupnost bo igrala ključno vlogo pri nadaljnji podpori Bosni in Hercegovini, saj bodo potrebna finančna sredstva za obnovo infrastrukture in podporo prebivalcem.

Napisal: N. Z.

Vir: Ministrstvo za obrambo

POTRES magnitude 3,5: Bežali so, ljudje še vedno v šoku

V zgodnjih urah torka je potres magnitude 3,5 po Richterjevi lestvici stresel območje, kar je povzročilo kar nekaj vznemirjenja med prebivalci. Epicenter potresa je bil zaznan v bližini Zenice (BiH), na globini le dveh kilometrov. Zaradi plitvosti epicentra so prebivalci zelo močno občutili sunke, še posebej na višjih nadstropjih stavb. Dogodek, ki se je zgodil ob 8.33, ni trajal dolgo, vendar je bil dovolj intenziven, da so ljudje panično zbežali iz svojih domov. Kot kažejo prve informacije, potres ni povzročil večje materialne škode, a občutki strahu so ostali.

Intenzivnost sunka presenetila

Mnogi uporabniki aplikacije EMSC so hitro delili svoje izkušnje. “Na petem nadstropju smo občutili res močan tresljaj, bilo je kar strašljivo,” je zapisal eden izmed prebivalcev. Ljudje so se takoj odzvali in odhiteli na varno, saj ni bilo jasno, ali se bodo sledili dodatni sunki. “Treslo je zelo na kratko, vendar z dovolj močno silo, da sem takoj stekla iz stanovanja,” je dodala druga uporabnica. Kot se izkaže, je bil potres čutiti tudi v sosednjih državah, predvsem na Hrvaškem, kjer so mnogi prebivalci poročali o tresenju v svojih domovih.

Panika med prebivalci

Čeprav je potresni sunek trajal le nekaj sekund, je občutek panike v trenutku zavladal med prebivalci. Mnogi so doživeli pravi šok, saj potresov v tem delu regije ne pričakujejo pogosto. Občutek nemoči in strahu je bil še posebej prisoten med tistimi, ki živijo v višjih nadstropjih stanovanjskih zgradb. “Lansiralo me je iz postelje,” je povedal eden izmed prič dogodka, ki ga je sunek prebudil sredi jutranjega počitka. Najbolj občutljive na potrese so starejše zgradbe, kjer se zaradi slabe konstrukcije tresenje še bolj občuti.

Potresi v regiji niso redkost

Področje, kjer se je zgodil potres, je sicer znano po občasnih manjših potresih, a redko kateri povzroči toliko vznemirjenja. Strokovnjaki opozarjajo, da potresi magnitude 3,5 praviloma ne povzročajo večjih škod, vendar lahko močno pretresajo infrastrukturo, še posebej na slabše zgrajenih območjih. Prvotni odziv prebivalstva, da so hiteli iz zgradb, je bil pravilno dejanje, saj nikoli ne moremo predvideti, ali bo sledil še močnejši potres ali morebitni popotresni sunki.

Bi lahko bilo huje?

Na srečo ta dogodek ni terjal večjih posledic. Po prvih podatkih se zdi, da ni bilo poročil o resnejših poškodbah ali smrtnih žrtvah. Lokalni organi oblasti so prebivalcem priporočili, da ostanejo mirni in se ravnajo po navodilih civilne zaščite, saj je pomembno, da v takih trenutkih ne nastane nepotrebna panika. Čeprav je bil potres čutiti tudi na Hrvaškem, kjer je prav tako povzročil nemir, so tamkajšnje oblasti poročale o podobnih razmerah – brez večjih škod in poškodb.

Pripravljeni na prihodnje dogodke

Seizmologi opozarjajo, da je območje Zenice in širše regije sicer bolj mirno glede potresne aktivnosti, vendar je vedno dobro, da so prebivalci pripravljeni. Pomembno je, da ljudje vedo, kako pravilno ukrepati ob potresih – zadržati mirno kri, umakniti se na varno mesto in počakati, da tresenje preneha.

Potresi, kot je bil ta, nas spomnijo, kako majhni smo v primerjavi z naravnimi silami, in kako pomembno je, da smo vedno pripravljeni na takšne dogodke. Ob vsakem potresu se znova odpira vprašanje, ali smo dovolj pripravljeni na večje in močnejše potrese, ki bi lahko resno prizadeli infrastrukturo in ogrozili življenja.

V tem trenutku lahko vsi le upamo, da bodo prihodnji dogodki manj strašljivi, a še naprej budno spremljamo seizmološka poročila, saj narava nikoli ne preneha s svojimi nepredvidljivimi presenečenji.

Napisal: N. Z.

Vir: Pexels, X