Na čelu Policije namesto Jušića zdaj Damjan Petrič – kdo je on?

Vlada je za vršilca dolžnosti generalnega direktorja Policije imenovala Damjana Petriča, prekaljenega kriminalista in vojnega veterana. Njegovo imenovanje je začasna rešitev, a odpira številna vprašanja – bo to korak k preoblikovanju Policije ali zgolj vmesna etapa v politični igri moči?

Damjan Petrič: Človek iz vrst Policije, ne iz politike?

Ko govorimo o Damjanu Petriču, ne govorimo zgolj o “še enem imenovanju”. Petrič ni le visok uradnik Policije, temveč človek, ki je svojo kariero začel tam, kjer so težave najbolj oprijemljive – na terenu. Leta 1988, po zaključku šolanja na takratni Kadetski šoli za miličnike, je kot mlad policist na postaji Ljubljana Šiška spoznaval vse plati dela v Policiji, od rutinskih patrulj do zahtevnih preiskav kriminalnih dejanj. Njegovo napredovanje ni bilo rezultat političnih zvez, temveč 36 let vztrajnega dela in dokazovanja.

Njegova kariera je kot vodna gladina – brez večjih škandalov ali pretresov, a z očitnim poglabljanjem strokovnosti. Med najpomembnejše dosežke lahko štejemo njegovo vodenje skupine za premoženjsko kriminaliteto, kjer je pripomogel k razrešitvi kompleksnih primerov. Njegovo imenovanje za v.d. generalnega direktorja Policije naj bi pomenilo povratek k strokovnemu, umirjenemu vodenju.

Politični vplivi in njihova senca nad Policijo

Ko je nekdanji generalni direktor Senad Jušić septembra 2023 stopil na čelo Policije, se je zdelo, da gre za politično imenovanje. Takšne ocene so bile utrjene tudi z ugotovitvami upravnega sodišča, ki je novembra 2024 razsodilo, da je bilo imenovanje nezakonito, saj Jušić ni izpolnjeval vseh formalnih pogojev (poroča Dnevnik).

Damjan Petrič se v očeh javnosti razlikuje od svojega predhodnika. Kot nekdo, ki se je vzpenjal izključno po strokovni poti, deluje kot nekdo, ki bi lahko zmanjšal vpliv politike na delovanje Policije.

Od terena do vrha: Je to dovolj za spremembe?

Petričeva kariera je primer tega, kako se lahko z vztrajnostjo in znanjem povzpneš do vrha. A vprašanje ostaja – ali so njegove izkušnje znotraj sistema dovolj za to, da dejansko reformira delovanje Policije? Slovenska Policija se že leta sooča s težavami, ki presegajo posameznike na čelu institucije. Od podfinanciranosti in pomanjkanja kadra do političnih pritiskov, ki so bolj pravilo kot izjema, je jasno, da bo za dolgoročne spremembe potrebno več kot zgolj strokovno znanje.

Petrič je že ob prevzemu mesta direktorja uprave kriminalistične policije leta 2023 poudarjal pomen jasnih prioritet in odgovornosti znotraj ekipe. A čeprav so te vrednote občudovanja vredne, je realnost vodenja Policije pogosto bolj zapletena, saj zahteva politično spretno navigacijo med interesi različnih akterjev.

Kaj lahko pričakujemo v prihodnosti?

Od Damjana Petriča se pričakuje, da bo vzpostavil stabilnost in zaupanje, ki sta bila v zadnjih letih resno načeta. A kako realne so te pričakovanja? V Sloveniji je politična zamenjava vodilnih kadrov v Policiji postala skorajda tradicija. Mandati so pogosto kratkotrajni, reforme pa običajno zameglijo burne politične razprave. Tudi Petričev mandat je že vnaprej omejen – najkasneje 15. julija 2025 se bo moral posloviti, če vlada prej ne imenuje trajnega generalnega direktorja.

Morda najbolj zanimivo vprašanje pa je, kako bo Petrič naslavljal pereče težave. Organizirani kriminal postaja vse bolj kompleksen in prepleten z globalnimi tokovi, kar pomeni, da bodo potrebne inovativne rešitve. Prav tako bo moral v javnosti graditi podobo Policije kot institucije, ki ni podvržena političnim igram, temveč služi ljudem.

Primerjava z drugimi državami: Kaj lahko Slovenija stori bolje?

V nekaterih evropskih državah, kot sta Švedska in Nemčija, je neodvisnost Policije zakonsko bolj jasno definirana, kar omejuje vpliv politike na imenovanja vodilnih kadrov. Slovenija bi lahko razmislila o podobnih ukrepih – zakaj ne bi tudi mi uvedli bolj transparentnih postopkov izbire vodstva? Tako bi preprečili očitke o politični motiviranosti in povečali zaupanje javnosti.

Damjan Petrič, človek z dolgo kariero in neomajnim ugledom, je na pragu enega največjih izzivov svoje poklicne poti. Njegovo imenovanje je priložnost za obnovo stabilnosti, vendar tudi opomin, da je sistemske težave Policije nemogoče rešiti čez noč. Bo uspelo človeku s terena preseči politične sence in resnično okrepiti slovensko Policijo? To bo odvisno tako od njegovih odločitev kot tudi od politične volje, ki ga je postavila na to mesto.

Napisal: N. Z.

Vir: www, Policija.si, X

Javnost zgrožena: Albanci streljajo, migranti posiljujejo, minister Poklukar pa: “Čas je za vročo čokolado.”

Slovenija v primežu težav, notranji minister pa na vroči čokoladi

LJUBLJANA – Prestolnica Slovenije, ki je bila nekoč znana kot mirna oaza v srednji Evropi, se v zadnjem času sooča z nenavadnim in za mnoge zaskrbljujočim razvojem dogodkov. Incidenti, povezani s streljanjem, kriminalom in migracijskimi pritiski, so postali reden del novic. In prav v tem kaotičnem trenutku se je notranji minister Boštjan Poklukar odločil za malce sprostitve – vročo čokolado s smetano. Njegova objava na družbenih omrežjih, čeprav na prvi pogled nedolžna, je med ljudmi sprožila val vprašanj – in nekaj, priznajmo, precej zbadljivih komentarjev.

Ljubljana, nekoč mirna, zdaj pa …

Pred kratkim je prestolnico pretresel incident, ki bi bil prej kot ne pričakovan v kakšnem ameriškem kriminalnem filmu – streljanje znotraj Albanske skupnosti zaradi praznovanja Dneva albanske zastave. V preteklih dneh nas je pretresel tudi incident, ko je bil ustreljen predstavnik kartela. “Ljubljana ni več tisto, kar je bila,” je dejal zaskrbljeni občan, ki se je ob nedavni strelski izkušnji na poti v trgovino zgrozil, kako hitro se miren večer lahko spremeni v potencialno grožnjo. Policija sicer zatrjuje, da “razmere obvladuje”, poroča Dnevnik. A vprašanje ostaja – ali jih res?

Če pogledamo realno, Ljubljana – čeprav majhna – ni izolirana od globalnih trendov porasta nasilnega kriminala. Strelski incident ni prvi, zagotovo pa je eden bolj odmevnih. Tukaj se neizogibno poraja vprašanje: ali ima država resnično strategijo za reševanje teh izzivov, ali pa zgolj ‘gasi požare’ po potrebi?

Migrantski val: Več kot le številke

Nezakonite migracije so v Sloveniji, tako kot marsikje drugod po Evropi, vroča tema. Po podatkih policije število prebežnikov narašča, kar neizogibno vodi do napetosti v lokalnih skupnostih. Južna meja, zlasti s Hrvaško, je pod drobnogledom; a preprosto povečanje števila patrulj očitno ni dovolj. Pravzaprav se zdi, da je migracijska politika v Sloveniji brez jasne vizije – kot bi se ves čas odzivala zgolj na zunanje pritiske. Nič kaj spodbudno za državo, ki se rada ponaša s svojo ‘humanostjo’.

Toda – in tukaj je ključni paradoks – medtem ko lokalne skupnosti opozarjajo na povečano kriminaliteto, ki jo povezujejo z migranti, ni dokazov, da bi bila večina teh prebežnikov kakorkoli povezana s kriminalom. Raziskave kažejo, da migranti pogosto postanejo grešni kozli, kar vlada uporablja kot politično orožje.

Minister s čokolado: Nesporazum ali napačen signal?

Medtem ko država ‘kuha’, si minister za notranje zadeve privošči – vročo čokolado. Res je, vsakdo si mora kdaj vzeti trenutek zase, a javnost je bila, milo rečeno, razburjena. Fotografija, na kateri minister Poklukar sproščeno uživa ob toplem napitku, je delovala kot simbol nepovezanosti politike z realnostjo. Ali res sredi kriz, ki se vrstijo kot avtomobili na ljubljanski obvoznici ob jutranji konici, sporočilo “Čas je za vročo čokolado” deluje pomirjujoče? Ali pa prej razdraži?

Objava na družbenih omrežjih.

Kdo je odgovoren za komunikacijo?

Analitiki poudarjajo, da takšne poteze kažejo na pomanjkanje strateškega razumevanja vladne komunikacije. “Ko je v državi čutiti povečano negotovost, mora voditelj – še posebej na ključnem položaju – pokazati, da razume stiske ljudi,” pravi Ana Novak, strokovnjakinja za krizno komuniciranje, navaja Delo. Objave, ki na prvi pogled delujejo nedolžno, lahko v napačnem kontekstu sprožijo povsem drugačne odzive – in to se je zgodilo tukaj.

Kaj zdaj?

Javni prostor potrebuje jasno, premišljeno politiko – tako za obravnavo kriminala kot za naslavljanje migrantskih vprašanj. Hkrati pa bi moral minister premisliti, kakšen vtis želi pustiti v javnosti. Morda je vroča čokolada dobra za premor – a čas za premišljene odgovore je zdaj.

Slovenija čaka. Minister pa, kot kaže, čaka, da se čokolada nekoliko ohladi.

Napisal: N. Z.

Vir: X, www

Za te barakice bomo plačali kar 500.000 €?! “O javnem denarju, svinji in mehu”

LJUBLJANA – POLITIČNI POGROM NAD PROJEKTOM STRAŽARNIC

Ministrstvo za notranje zadeve, pod vodstvom ministra Boštjana Poklukarja, se je nedavno znašlo sredi javnega viharja zaradi spornega projekta izgradnje petih policijskih stražarnic, katerih skupna cena znaša kar 500.000 evrov. Cena enega kvadratnega metra znaša neverjetnih 39 tisoč evrov, kar je sprožilo val kritik na družbenih omrežjih in v medijih. Minister Boštjan Poklukar je sredi očitkov o zapravljanju davkoplačevalskega denarja, ki ga mnogi ocenjujejo za nepotrebnega in pretirano dragega.

“O javnem denarju, svinji in mehu”: Ogorčenje nad ceno stražarnic

Novinarka Teja Grapulin iz Finance.si je 14. oktobra 2024 obiskala najdražjo nepremičnino v Sloveniji – policijsko stražarnico, in zapisala šokantne številke. Pet stražarnic je bilo zgrajenih za skupno ceno 500.000 evrov, torej skoraj 94.000 evrov za eno. S tem so cene za kvadratni meter presegle 40.000 evrov, kar je sprožilo val neodobravanja med javnostjo. “Kako že gre tisto o javnem denarju, svinji in mehu?”, je sarkastično zapisala ena od uporabnic portala X.

Ostro je nastopila tudi Simona Toplak, ki je 14. oktobra 2024 na Twitterju zapisala: “Halo, minister Boštjan Poklukar – ste še tam in do kdaj še? Še ena Litijska, še eni računalniki, še en javni razpis, še en nateg ljudi…”. S temi besedami je namigovala na druge sporne projekte, ki so v preteklosti že bremenili vlado in ministra Poklukarja.

Transparentnost pod vprašajem

Vprašanja glede transparentnosti projekta niso nova. Minister Poklukar je že večkrat naletel na ovire in očitke glede razkritja ključnih informacij o stroških vladnih projektov. Mediji so večkrat poskušali pridobiti informacije o tem, kdo so bili izvajalci in kakšen je bil natančen potek financiranja, vendar so ostali brez odgovorov. “Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar na tovrstna vprašanja ne želi odgovarjati,” so 31. maja 2023 potrdili iz njegovega ministrstva za Insajder.com.

Je cena upravičena?

Varnost je ključni argument ministra, saj je izpostavil, da so stražarnice namenjene izboljšanju varnostnih ukrepov na strateško pomembnih mestih. To vključuje nadzor in zaščito na mejah, kjer so policisti dnevno izpostavljeni različnim grožnjam. Kljub tem argumentom so kritiki vztrajali, da bi se projekt lahko izvedel za veliko nižjo ceno. “Cena stražarnic je popolnoma nerealna,” je izpostavil eden izmed uradnikov, ki je želel ostati anonimen. Za portal N1 je dejal: “Razumemo potrebo po varnosti, vendar bi lahko za ta denar zgradili bistveno več.”.

Politične posledice: Ali bo minister vzdržal?

Projekt bo verjetno še dolgo predmet razprav v javnosti in v državnem zboru. Opozicija je že izrazila nezadovoljstvo nad projektom in napovedala, da bo zahtevala jasno razkritje vseh stroškov in odgovornosti za izbiro izvajalcev. Medtem se minister Poklukar sooča z naraščajočimi pritiski, da pojasni smotrnost projekta in, ali bo pripravil dodatne varnostne ukrepe na bolj učinkovit in cenovno dostopen način.

Zgodba o policijskih stražarnicah se še razvija in bo v prihodnjih tednih zagotovo vplivala na politično dogajanje v državi. Ali je nacionalna varnost res odvisna od tako dragih rešitev, ali gre za nepotrebno razkošje? To vprašanje bo ostalo v ospredju, dokler minister ne predstavi dodatnih pojasnil in podrobnosti projekta.

Napisal: N. Z.

Vir: X, www

Foto: Zajem zaslona X