Ko se december prevesi v januar, in ko se ulice evropskih mest odenejo v božične lučke, postanejo te destinacije nekaj povsem posebnega. Evropska mesta pozimi ne ponujajo le kulturnega utripa, temveč spremenijo vsakdanjo pokrajino v pravljične pokrajine, katerih obiskovanje postane nujno. Ljubljana, slovenska prestolnica, je letos postala del selektivnega seznama 29 najlepših evropskih mest, ki si zaslužijo pozornost pozimi. Toda, ko govorimo o najbolj očarljivih evropskih destinacijah, Ljubljana ni edina, ki zasije v zimskih mesecih. Poleg nje so na seznamu tudi Rovaniemi, Salzburg, Edinburg in Nürnberg, mesta, ki ponujajo svojevrstne zimske izkušnje – od pravljic o Božičku do zgodovinskih božičnih sejmov.

Ljubljana: Zimska pravljica v osrčju Evrope

Vse od prazničnega okraševanja mestnih ulic do kuhanega vina in medenjakov, Ljubljana ponuja pravo zimsko pravljico. Občutek, ko se sprehodite skozi Prešernov trg obdan z lučkami, se skoraj ne da primerjati z ničimer drugim. Baročne zgradbe, ki so običajno osvetljene z mehko svetlobo, dobijo poseben čar, ko začneta padajati prvi snežinki. V tem prazničnem času Ljubljana postane prava destinacija za ljubitelje božičnih sejmov, ki se vsako leto odvijajo na številnih mestnih trgih. Te stojnice niso le o nakupovanju; vsak obisk postane pravo doživetje – od pokušanja local potice do ogledovanja ročno izdelanih okraskov, ki so kot majhne umetnine. Toda prava čarovnija se pokaže šele, ko se ljubljanski grad ob zimi spremeni v osrednji razgledni prostor na mesto, ki je obdano s snežno odejo. Ljubitelji zgodovine, umetnosti in kulture bodo tukaj našli popolno ravnovesje med moderno mestno življenje in bogato preteklostjo.

Rovaniemi: Božičkova dežela pod severnim sijem

Ni skrivnost, da je Rovaniemi, ki leži na Finski Laponski, pravi raj za vse, ki iščejo pravo severno zimsko pravljico. Toda, kaj točno dela to mesto tako edinstveno v decembru? Seveda, Božiček! Rovaniemi je dom Božička, vendar, če želite spoznati tega najznajšega starega bradača, se morate pripraviti na to, da ga v decembru ne boste našli v njegovi vasi – njegova sezona doseže vrhunec, saj je takrat zelo zaposlen. A kljub temu Rovaniemi ponuja veliko več kot le obisk Božičkove vasi. V zimskem času lahko odidete na safari za ogled severnega sija, se vozite s huskiji ali se preizkusite v vožnji s sanmi, ki jih vlečejo severni jeleni. Ni bolj idiličnega kraja za vse, ki si želijo izkusiti severno pravljico, kjer so temperature pogosto zelo nizke, a so doživetja polna topline in domačnosti, ob toplem glogu in sveže pečenih jagodnih sladoledih.

Salzburg: Mozartov dom pod snežno odejo

Medtem ko je Dunaj pogosto prva izbira za obisk Avstrije, Salzburg ponuja nekaj posebej očarljivega. Ni le prestolnica glasbe – doma Mozarta, ampak tudi pravi zimski raj. Salzburg je ena tistih destinacij, kjer zimska idila dobi resnično posebno noto. Spomnite se tega: snežni vrhovi, ki se bohotijo nad mestom, baročna arhitektura, ki jo osvetljujejo božične luči, in ko slišite tihe zvoke klasične glasbe z nekaterih odprtih božičnih koncertov, je težko ostati ravnodušen. Tako kot Ljubljana, Salzburg nudi vse tisto, kar si želite – od sprehodov po novembra okrašenih mestnih trgih, do obiska Hohensalzburga, ki se dviga nad mestom. Po drugem najlepšem delu Avstrije boste preprosto uživali v božičnih prodajalnah, kjer si boste privoščili kuhano vino, preste in številne medene sladice.

Edinburg: Zimski festival Hogmanay in smučanje na umetnem smučišču

Čeprav Edinburg ni tipična zimska destinacija, njegove tradicionalne novoletne praznovalne prireditve – Hogmanay – dajejo mestu popolnoma novo dimenzijo. Ne gre le za ognjemet ali novoletno zabavo na prostem, temveč za tridnevni festival, ki v Škotsko prestolnico pritegne tisoče obiskovalcev. Toda, kljub tem slovesnim dogodkom, Edinburg ponuja tudi nekaj bolj klasičnega – smučanje in deskanje na snegu. Tudi če ne naletite na pravo snežno odejo na mestnih ulicah, Pentland Hills nedaleč od Edinburga ponuja eno največjih umetnih smučišč v Veliki Britaniji. Tu se zima v Edinburgu pokaže v drugačni luči – v polnem razmahu, s snežnimi športi in tradicijo, ki je odločno škotska.

Nürnberg: Najlepši božični sejem v Nemčiji

Ko govorimo o božičnih sejmih, je Nürnberg v Nemčiji neprekosljiv. Christkindlesmarkt, najstarejši božični sejem v Nemčiji, se ponaša z več kot 400-letno tradicijo. Ta božični sejem je prava zakladnica ročno izdelanih spominkov, medenjakov in posebnih prazničnih dobrot, ki vas popeljejo nazaj v preproste, a nepozabne trenutke. Ob tem so tu tudi severni vonji po dimljenem lososu in tradicionalni klasični božični napitki, ki obiskovalcem pričarajo pravo zimsko vzdušje. Po obisku Nürnberga, mesta z bogato zgodovino, boste ob koncu dneva imeli občutek, kot da ste zares doživeli praznično magijo, ki prežema vse – od trga do njegovih zgodovinskih zgradb.

Ljubljana in evropska zimska očarljivost

Ko primerjate Ljubljano s Rovaniemi, Salzburgom, Edinburgom in Nürnbergom, je jasno, da ima vsak izmed teh krajev svoj šarm. Ljubljana s svojo praznično okrasitvijo in kulturnim utripom ponuja unikatno izkušnjo, ki jo lahko primerjamo z zgoraj omenjenimi mesti, vendar hkrati ponuja nekaj, kar je še posebej njeno – središče Evrope, kjer se baročna arhitektura, božični sejmi in umetniške svetlobne instalacije prepletajo v najlepše zimske trenutke. Tudi Rovaniemi s svojo zimsko čarovnijo, Salzburg z dušo Mozarta, Edinburg s svojo praznično zabavo in Nürnberg z najlepšim božičnim sejmom ne zaostajajo. Evropa pozimi ima pravzaprav vse – in Ljubljana se v tej zimski pravljici ponaša z lastno posebnostjo, ki je ne boste našli nikjer drugje.

Napisal: E. K.

Vir: Conde Nast Traveller, Envato, Pexels

22. DECEMBER – Današnji dan nas je zelo zaznamoval. V nadaljevanju ponujamo pregled vseh pomembnih dogodkov, ki so se zgodili na ta dan.

22. december je v svoji osnovni obliki morda le še en dan v letu, ki prehiteva preostale z le nekaj običajnimi, sicer pomenljivimi dogodki. Vendar pa, če poglobimo pogled v zgodovino, ugotovimo, da je prav ta dan prinesel nekaj trenutkov, ki so oblikovali naš svet – trenutke, ki se morda ne zdijo veliki na prvi pogled, vendar imajo za sabo bogat spekter vplivov, ki segajo čez meje časa in prostora. Ob tem se ne moremo izogniti razmisleku: ali smo v teh 800 letih še vedno isti ljudje, ki so nekoč odločali o usodah in nas usmerjali v prihodnost?

Zgodovinski trenutki, ki nas zaznamujejo

Papež Honorij III. potrdi dominikanski red (1216)

Mogoče danes le redkokdo od nas pomisli na dominikance, a 22. decembra 1216 je papež Honorij III. potrdil red, ki je vplival na razvoj katoliške vere in izobraževalnih ustanov. Čeprav se danes zdi, da so dominikanci le še del zgodovine, pa so v svojem času imeli pomembno vlogo pri širjenju religije in oblikovanju intelektualnih smernic. Dominikanci so namreč postali ključni nosilci znanja, misli in verskih učenj – včasih do te mere, da se zdi, kot da so bili v svojih časih bolj ali manj eni izmed najpomembnejših svetovnih “intelektualcev”. Zanimivo pa je, da danes pogosto pozabimo na vlogo, ki so jo ti “skromni menihi” odigrali pri oblikovanju sodobnega izobraževalnega sistema. Ali ni prav v tej ironiji čudežno odmeven del zgodovine, ki ga danes gledamo skozi prizmo sodobnih univerz?

Bukarešta postane glavno mesto Romunije (1861)

Leta 1861 je Bukarešta postala glavno mesto nove združene kneževine Vlaške in Moldavije. Če danes pomislimo na Romunijo, mnogi najprej povežemo to državo z gorami, tradicionalno kulturo in mističnimi zgodbami o vampirjih – a ta zgodovinski trenutek je imel mnogo večji pomen za širši evropski kontekst. Takrat se je začela transformacija Balkana, ki je nato privedla do osamosvojitve številnih narodov in do političnih preobratov v jugoslovanskem prostoru. In kaj ima vse to opraviti s Slovenijo, vprašate? No, ko so slovenske politične sile v 20. stoletju skušale najti svojo pot izpod okov monarhije, je prav ta zgodovina balkanskih držav delovala kot nekakšen svetlobni žarek, ki nas je vodil k iskanju samostojnosti. Povezave med državami Balkana so bile bolj kot kdajkoli prepletene in na ta dan v 19. stoletju so bili temelji za nadaljnje politične in kulturne premike že postavljeni.

Alfred Dreyfus obsojen zaradi domnevnega vohunstva (1894)

Dreyfusova afera – ime, ki se je zasidrala v srca mnogih, saj je šlo za primer, ki je obrnilo francosko politiko na glavo. Na današnji dan leta 1894 je bil vojaški častnik Alfred Dreyfus obsojen zaradi domnevnega vohunstva za Nemce. Čeprav so kasneje dokazali, da je bil nedolžen, ta primer ni bil le zgodba o posamezniku, ampak tudi o francoski družbi, ki je takrat močno razklana med republikanskimi in konservativnimi močmi, med katoličani in antiklerikalci. Dreyfusova afera je bila v resnici predhodnik za vse vrste drugih političnih afer, ki so se pojavile v Evropi v prihodnjih desetletjih – od vohunskih afer do državnih prevratov. Ali ni vse to na nek način še vedno aktualno? Se morda v današnjih časih ne pojavljajo zgodbe, ki so tako globoko povezane s tem, kdo ima moč, da oblikuje zgodovino?

Brest-Litovsk in konec sovjetske vojne (1917)

Na današnji dan leta 1917 so se začela mirovna pogajanja v Brest-Litovsku, ki so sčasoma pripeljala do podpisanja Brest-Litovskega mirovnega sporazuma marca 1918. Ta trenutek je pomemben, ker je pomenil začetek razkola med vzhodom in zahodom v Evropi – zadnji udarec za prvi svetovni vojni in za vojaško moč, ki je predstavljala že preteklost. Kdo bi si pred stoletjem mislil, da bo ruski imperij padel, ter da se bo Sovjetska zveza kmalu pojavila kot politični gigant? A vendar so ti trenutki, ko se zgodovina spreminja v hipu, tisti, ki preoblikujejo prihodnost – enako kot v primeru Slovenije in njenega nastajanja kot samostojne države, ko so se ob taki zgodovinski podobi zganile politične sile, ki so si želele samostojnosti.

Ljubljana in praznični december

In kako pa Slovenija in njena prestolnica Ljubljana povezana s tem vsem? Morda se zdi, da so slovenske ulice danes še vedno zadeva lokalnih politikov in mestnih oblasti, ki si prizadevajo, da bi Ljubljana ostala eno izmed najlepših mest v Evropi. Na dan 22. decembra se Ljubljana preobrazi v pravo praznično pravljico, okrašeno z milijoni svetlečih lučk, okrašenimi drevesi in stojnicami, ki ponujajo vse od kuhanih vin do lokalnih daril. Vendar, če pogledamo pod površje te ‘praznične čarovnije’, lahko ugotovimo, da je pravzaprav vse skupaj velik trgovski dogodek – praznični sejem, kjer je čarobnost zamenjana s potrošnjo.

Praznično okrašena Ljubljana

Seveda, Ljubljana v decembru ne moreš preprosto spregledati. Središče mesta oživi, turisti pa se kopajo v svetlobnem okrasju, ki preplavi vsako ulico in trg. Morda bi se lahko vprašali: je to res tista magija, zaradi katere so ljudje pripravljeni zapraviti še zadnji cent? Se je praznični duh spremenil v potrošniško mašinerijo, kjer večina obiskovalcev vidi le svetlečo fasado prazničnih sejmov? Ne gre zgolj za obisk stojnic in nakupovanje, temveč tudi za ujetost v tem prazničnem “kaj pa če” – kaj, če bi bil ta obisk nekaj več, kot le nakup daril? Morda je to tudi priložnost, da preučimo razmerje med vznemirjenjem ob praznikih in smotrnostjo nakupov.

Sejem in mestni vrvež

Praznični sejem je ena izmed najbolj prepoznavnih znamenitosti Ljubljane v tem času, vendar se poraja vprašanje – je vse skupaj res tako čarobno, kot si želimo, ali pa gre zgolj za okrašeno površino, ki v resnici skriva plastično resničnost vsakodnevnega življenja? Po vsej verjetnosti bo večina obiskovalcev domov odnesla predvsem več škatel s spominki in nekaj kuhane vina, kot pa kaj trajnega in resnično pomenljivega. A kljub temu – ali ni tudi to del vsake praznične tradicije? Vse to je del te naše ljubljanske zgodbe o praznikih, o tem, kaj pomeni praznovati, pa tudi o tem, kaj ostane, ko so luči ugasnjene.

Napisal: E. K.

Vir: www

V domnevnem napadu na božičnem sejmu v nemškem Magdeburgu, kjer je voznik z avtomobilom danes s polno hitrostjo zapeljal v množico ljudi, sta po navedbah oblasti umrli najmanj dve osebi, odrasel in majhen otrok. Več kot 60 ljudi je ranjenih. Policija je po dejanju voznika prijela.

Deželne oblasti domnevajo, da je šlo za napad. Policija tega za zdaj še ni potrdila. Po navedbah varnostnih virov moški, ki so ga aretirali, nemškim oblastem doslej ni bil znan kot islamski skrajnež. Po prvih ugotovitvah naj bi bil star okoli 50 let in prihaja iz Savdske Arabije, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

“Aretirali smo storilca, gre za moškega iz Savdske Arabije (…), zdravnika, ki je v Nemčiji od leta 2006,” je novinarjem na prizorišču dejal ministrski predsednik Saške Reiner Haseloff. “Glede na to, kar trenutno vemo, je šlo za enega napadalca, zato menimo, da nevarnosti ni več,” je dodal.

Reševalci poročajo o 60 do 80 ranjenih

Na prizorišču so gasilci in policija, pa tudi številni reševalci, ki oskrbujejo poškodovane, ki ležijo na tleh pred stojnicami na božičnem sejmu. Reševalci poročajo o 60 do 80 ranjenih, navaja časnik Bild, ki je poročal o najmanj enajstih žrtvah.

Do incidenta je prišlo nekaj po 19. uri, ko je voznik z avtomobilom zapeljal v ljudi na božičnem sejmu na osrednjem trgu. Po besedah očividcev je voznik z veliko hitrostjo z najetim avtomobilom zapeljal neposredno v množico “v dolžini najmanj 400 metrov”.

Božični sejem so po dejanju zaprli in tudi ustavili tramvajski promet.

Odzivi iz Evrope

Na domnevni napad se je med drugim že odzval nemški kancler Olaf Scholz, ki je dejal, da je v mislih z žrtvami in njihovimi sorodniki. “Stojimo jim ob strani in ob prebivalcih Magdeburga,” je Scholz zapisal na družbenem omrežju X.

Odzval se je tudi francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je na omrežju X izrazil pretresenost in grozo zaradi napada ter dodal, da “Francija deli bolečino z nemškim ljudstvom”. Pretresenost zaradi brutalnega napada je izrazila tudi italijanska premierka Giorgia Meloni.

nd, STA; Foto: YouTube