Božičnice 2024: Rekordni zneski za zaposlene v Sloveniji – ste tudi vi med njimi?
Leto 2024 se bliža koncu, z njim pa čas, ki za mnoge zaposlene prinaša dodatno nagrado za njihov trud in delo – božičnico. Letos bodo izplačila v marsikaterem slovenskem podjetju višja kot kadarkoli prej, kar kaže na uspešno poslovno leto in pozitiven vpliv davčne politike na motivacijo zaposlenih.
Božičnica: Simbol priznanja in finančna spodbuda
V Sloveniji božičnica ni zakonsko obvezna – nasprotno, izplačilo te nagrade je v celoti odvisno od odločitve delodajalca, pogosto pa temelji na uspešnosti podjetja, določilih kolektivnih pogodb ali notranjih aktov. Čeprav gre za prostovoljno nagrado, ima ta za zaposlene pomemben pomen – ne le kot finančna spodbuda, temveč kot izraz priznanja njihovega prispevka k uspehu podjetja.
A zakaj so letos božičnice višje? Eden izmed razlogov je davčna olajšava, ki omogoča, da so izplačila do višine 100 % povprečne mesečne bruto plače v Sloveniji oproščena dohodnine. Prispevki za socialno varnost se še vedno obračunajo, a neto izplačilo je višje v primerjavi z običajno plačo. Ta davčna spodbuda motivira podjetja, da zaposlenim izplačujejo zneske tik pod zakonskim maksimumom, saj tako ohranijo največjo vrednost za prejemnika.
Rekordna izplačila v nekaterih podjetjih
Letošnje božičnice v nekaterih podjetjih resnično izstopajo. Krka, na primer, nadaljuje svojo tradicijo visokih izplačil. Letos bodo njihovi zaposleni prejeli 2343,07 evra bruto, kar je občutno več kot lani, ko je znesek znašal 2174,70 evra bruto. Poleg tega v Krki dvakrat letno izplačujejo tudi nagrade za uspešnost.
V farmacevtskem velikanu Lek bo božičnica 15. decembra znašala 2000 evrov bruto, kar je povečanje glede na lanskih 1750 evrov. Pomembno pa je poudariti, da jo bodo prejeli tudi agencijski sodelavci, kar kaže na inkluziven pristop podjetja.
Tudi trgovski sektor ne zaostaja. Spar Slovenija bo 10. decembra izplačal povprečno 548 evrov bruto na zaposlenega, ob tem pa bodo dodatno nagradili tiste, ki so izkazali nadpovprečne individualne dosežke. Skupni proračun za nagrade v Sparu znaša osupljivih 3,5 milijona evrov bruto.
V energetskem sektorju prav tako vidimo impresivne številke. Petrol Slovenija bo izplačal nagrado v višini 1700 evrov bruto, kar je 100 evrov več kot lani. Skupaj z regresom, izplačanim marca, bodo zaposleni letos prejeli kar 3550 evrov bruto dodatnih nagrad, kar je največ v zgodovini podjetja.
Trendi v drugih panogah
V trgovinah Lidl in Hofer bodo zaposleni prejeli po 400 evrov bruto, medtem ko v Energetiki Ljubljana izplačilo znaša 1050 evrov bruto, kar je 225 evrov več kot lani. Telekom Slovenije pa bo zaposlenim izplačal božičnico v višini povprečne mesečne plače v Sloveniji, kar znaša 2343,07 evra bruto.
Posebno pozornost si zasluži tudi podjetje Lumar, ki bo izplačalo eno najvišjih božičnic v Sloveniji – 2400 evrov bruto. To je za približno 10 % več kot lani in odraža odlične poslovne rezultate.
Zakaj so božičnice pomembne za zaposlene in gospodarstvo?
Božičnice niso zgolj finančni dodatek – so simbol, ki krepi pripadnost zaposlenih podjetju. Raziskave kažejo, da nagrajevanje zaposlenih pozitivno vpliva na njihovo motivacijo in produktivnost, hkrati pa prispeva k višji stopnji zadovoljstva na delovnem mestu.
Poleg tega ima decembrsko izplačilo širši gospodarski učinek. Večji zneski na računu spodbudijo potrošnjo, kar pozitivno vpliva na gospodarstvo. Božičnice torej niso le priznanje za zaposlene, temveč tudi gonilo gospodarske rasti.
Napisal: E. K.
Vir: Cekin.si, Freepik
Upokojenci, letos se lahko za božičnico ‘obrišete pod nosom’
LJUBLJANA – Božičnica za upokojence je bila lani premierno izplačana, letos pa je ni na vidiku. Mnogi se sprašujejo – je šlo zgolj za osamljen poskus politične tolažbe, ali bo vlada Roberta Goloba v prihodnosti našla način, da takšno gesto ponovi? Primerjave s preteklimi praksami in odzivi na družbenih omrežjih ponujajo zanimiv vpogled v to vprašanje.
Božičnica lani, letos pa nič – kaj se je zgodilo?
Leto 2023 je za upokojence prineslo nekaj novega – zimski letni dodatek ali, kot so ga mnogi poimenovali, božičnica. Čeprav je bil znesek – med 58 in 182 evri, odvisno od višine pokojnine – majhen v primerjavi z realnimi potrebami, je predstavljal simbolično gesto vlade. A letošnja realnost je drugačna, saj dodatka ni.
Zvone Černač, nekdanji minister, je na Twitterju brez zadržkov opozoril na razliko med preteklimi praksami in aktualnim stanjem: “Pod tvojimi svobodnjaki, ki vladajo več časa, kot prejšnja vlada, pa enkrat in to med 58 in 158 evrov.” (vir: Twitter objave, 2024). Čeprav je vlada ukrep lani predstavila kot pomoč v času visokih življenjskih stroškov, mnogi menijo, da bi moral postati stalnica. Zakaj bi morala biti solidarnost sezonska?
Kako so se upokojenski dodatki spreminjali skozi leta?
Ko govorimo o dodatkih za upokojence, se zdi, da se zgodba ponavlja, a vedno z novimi obrazi in drugačnimi številkami. V kriznih letih 2012 in 2013, ko je bila vlada prisiljena zategovati pas, letni dodatki za višje pokojnine sploh niso bili izplačani. Na drugi strani je vlada SDS v letih 2020–2022 uvedla božičnice, katerih zneski so znašali od 130 do 330 evrov, kar je, v primerjavi z lanskim Golobovim zimskim dodatkom, precej več.
Na družbenih omrežjih krožijo celo mednarodne primerjave. Uporabnik Boris Vagaja je zapisal: “Danes sem od italijanskih fašistov dobil pokojnino + božičnico, 100 % pokojnine.” (vir: Twitter objava Borisa Vagaija). Tovrstni komentarji v slovenskem prostoru zbujajo vprašanja: če Italija lahko zagotovi takšen bonus, zakaj je Slovenija, kljub svoji bolj “socialno usmerjeni” politiki, pri tem tako zadržana?
Kaj to pomeni za kakovost življenja upokojencev?
Čeprav se morda zdi, da so dodatki zgolj “bonbonček”, ki ga vlade podelijo za izboljšanje priljubljenosti, je njihov vpliv za mnoge upokojence bistveno večji. Za posameznika z nizko pokojnino lahko tudi 100 ali 200 evrov pomeni razliko med tem, ali si lahko privošči kurjavo, poplača položnice ali si privošči nekoliko bolj obilen božični obrok. Vlada Goloba je sicer trdila, da je letos prioriteta stabilnost proračuna, a se mnogi sprašujejo, ali je to le izgovor.
Zvone Černač je bil na Twitterju neusmiljen: “Vsak mesec nov odstotek minusa v naših denarnicah.” (vir: Twitter objave, 2024). Subtilna kritika na račun inflacije in višjih življenjskih stroškov ni ostala neopažena. A kaj to pomeni v širšem kontekstu? Ali bi morali upokojenci res vedno nositi breme varčevanja, ko se v državni blagajni pokaže luknja?
Kako naprej?
Vprašanje božičnice za upokojence se odpira kot ključna politična tema, ki presega zgolj sezonske razprave. Če je lani vlada Goloba našla sredstva za zimski dodatek, zakaj tega letos ni zmogla? Kaj pa prihodnost? Bo ta vlada, ali katera koli naslednja, sposobna uveljaviti dolgoročno in predvidljivo rešitev za najranljivejšo skupino prebivalstva? Upokojenci bodo nedvomno še naprej budno spremljali obljube – in predvsem dejanja.
Ko gre za božičnico za upokojence, se zdi, da se v Sloveniji sprehajamo po tankem ledu med politično gesto in realno potrebo. Bo vlada prepoznala, da to ni zgolj vprašanje denarja, temveč simbol upoštevanja in spoštovanja do tistih, ki so svoje življenje posvetili gradnji države, v kateri danes živimo?
VIRI:
- Twitter objave Zvoneta Černača in Borisa Vagaija, 2024
- Nova24TV, 2024
- Izračuni dodatkov: Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ)
- Analiza letnih dodatkov: STA, 2023
Napisal: N. Z.
