Ne jejte te ribe iz Jadranskega morja, gre za virusno okužbo

Po objavljenih znanstvenih delih je bil pojav te okužbe v jesenskem obdobju dokumentiran tudi v drugih sredozemskih državah.

BOKA KOTORSKA – „Mislim, da so bolni, nalezljivi, priplavajo na površje. Bojim se, da je to povezano z nedavnim primerom krivolova črnogorske kirnje. Šlo naj bi za VER, virusno okužbo, ki jo povzroča Betanodavirus. Riba je bolna, kar se vidi po belkastih očeh in poškodbah kože,“ je za spletni portal Morski.hr potarnal eden od ribičev in opozoril na težave v Jadranu, eden od ribičev pa je pri Zatonu ulovil na pol živi kirnji…

Priljubljena tarča za podvodni ribolov

Težave imajo ribe vrste kirnja, ki je velika riba roparica, katere glavna hrana so manjše ribe, raki in hobotnice, ki jih lovi iz zasede. Ta samotarska riba živi na kamnitih tleh obalnega morja, kjer se skriva v razpokah med kamenjem. Mlajši primerki živijo v globinah do 60 metrov, starejše pa je moč najti tudi do 300 metrov globine. Značilna za kirnjo je njen čokat, kratek in nabit trup, na katerem se od hrbta proti trebuhu prelivajo barve, od temno rjave do rumenkasto zlate. Predvsem pa je za to ribo značilna velika glava z ogromnim gobcem. Na škržnem poklopcu ima tri bodice. Hrbtna plavut je dolga in na prvem delu bodičasta, rep pa je okroglo zaključen. V Jadranu je to ena največjih rib, saj lahko zraste do 150 cm in lahko tehta tudi do 60 kg. Povprečne mere so nekoliko manjše in se gibljejo od 50 do 100 cm, povprečna teža pa se giblje med 3 in 10 kg. Kirnja je okusna riba in je kot taka izredno priljubljena tarča za podvodni ribolov.

Velik problem

Inštitut za morsko biologijo v Kotorju je res prejel več prijav poginulih in obolelih osebkov več vrst kirjn, pa tudi brancinov, z območja Boke Kotorske. „Na ribah lahko opazimo poškodbe oči, kože in drugih delov telesa. Nekatere posameznike so našli po smrti, nekateri pa so bili še živi. Skoraj zagotovo gre za virusno okužbo ‘VER’ (virusna encefalopatija in retinopatija), ki jo povzročajo virusi iz rodu Betanodavirus iz družine Nodaviridae,“ poroča prej omenjeni inštitut.

Nevarno tudi za ljudi?

Po objavljenih znanstvenih delih je bil pojav te okužbe v jesenskem obdobju dokumentiran tudi v drugih sredozemskih državah. „Še vedno ni jasno, ali lahko betanodavirusi okužijo gostitelje, ki niso ribe. Raziskovali so možnost, ali lahko virus iz ene vrste kirnje okuži človeške celice. Dokazano je, da se lahko veže na človeško celico, vanjo pa ne vstopi. Zato se domneva, da betanodavirus v svoji trenutni obliki ne more okužiti človeških celic. Zaradi preventive uživanje rib, okuženih s tem virusom, ni priporočljivo,“ zapišejo na Morski.hr, kar so jim povedali na Inštitutu za biologijo morja.

Še nekaj besed o brancinu:

Brancin (Dicentrarchus labrax), znan tudi kot lubin, je pogosta in cenjena morska riba v Jadranskem morju. Njegovo vretenasto telo je prekrito z drobnimi luskami, hrbet je svinčeno sive barve, trebuh pa srebrno bel. Na koncu škržnega poklopca ima značilno temno pego in dve bodici. Brancin lahko zraste do enega metra v dolžino in doseže težo preko 10 kg.

Habitat in razširjenost: Brancin je prilagodljiva riba, ki naseljuje skoraj vsa evropska morja, vključno z vzhodnim Atlantikom od Norveške do Senegala, ter vsa morja Sredozemlja in Črno morje. Pogosto se zadržuje v somornici, ob podmorskih izvirih sladke vode ali ob izlivih rek, najdemo pa ga lahko tudi v izlivih rek.

Prehrana: Brancin je izrazit plenilec, ki se prehranjuje predvsem z manjšimi ribami, kot so gavuni, papaline, inčuni ter male jegulje. Pogosto napada tudi večji plen, kot so cipli, v svojo prehrano pa vključuje tudi rake in drobne nevretenčarje.

Ribolov: V Jadranu je brancin priljubljena tarča tako gospodarskega kot športnega ribolova. Lovijo ga z mrežami, trnki, panulami, parangali, harpunami in podvodnimi puškami. Največ ulovov je v Istri, Novigradskem morju, Velebitskem kanalu, Šibenskem zalivu ter na območju ušća Neretve.

Kulinarika: Meso brancina je belo, čvrsto in odličnega okusa, zato spada v najvišji kakovostni razred. Pripravljajo ga na različne načine: kuhanega, ocvrtega ali pečenega na žaru.

Brancin je torej pomemben del jadranskega ekosistema in kulinarične tradicije, cenjen zaradi svojega okusa in prilagodljivosti v različnih okoljih.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: Morski.hr