Stanje duševnega zdravja v Sloveniji alarmantno – psihoterapevti odgovarjajo z brezplačnimi terapijami

V Sloveniji se soočamo z alarmantnim stanjem na področju duševnega zdravja, kjer statistike kažejo na resne izzive, ki zahtevajo takojšnjo pozornost. Po podatkih nevladnih organizacij, ki so 10. oktobra obeležile svetovni dan duševnega zdravja, vsako leto zaradi samomora umre med 400 in 500 ljudi, Slovenija pa se že vrsto let uvršča v vrh evropskih držav z najvišjo stopnjo umrljivosti zaradi samomora.

V tej luči se je v Sloveniji pojavila nova kampanja z imenom “Psihoterapevti skrajšujemo čakalne vrste”, ki poziva vse psihoterapevte, da prispevajo k reševanju duševnih stisk z nudenjem brezplačnih terapij za najbolj ranljive skupine prebivalstva.

Duševne motnje in skrb vzbujajoče statistike

Stanje duševnega zdravja v Sloveniji je zaskrbljujoče. Vsako leto umre več kot 1000 ljudi zaradi posledic alkoholizma, kar pomeni, da za posledicami alkoholizma trpi približno 800.000 posameznikov in njihovih družin. Poleg tega ima kar četrtina državljanov težave z stresnimi motnjami, medtem ko 10 % prebivalcev vsako leto prejme diagnozo depresije in jemlje zdravila, kot so antidepresivi in pomirjevala.

Še bolj šokantno je dejstvo, da za depresijo trpi skoraj četrtina nosečnic in mladih mamic, medtem ko so otroci in mladostniki ena izmed najranljivejših skupin. V zadnjih 25 letih se je število primerov duševnih motenj pri otrocih povečalo za 60 odstotkov, poraba psihiatričnih zdravil pa za več kot 50 odstotkov. Pandemija je stanje še poslabšala, predvsem pri otrocih iz socialno ogroženih družin, kjer se je število duševnih motenj povečalo za 20 %.

Psihoterapevtska zakonodaja in nova kampanja

Psihoterapevtske organizacije so pozdravile prizadevanja vlade za pripravo novega zakona o psihoterapiji, ki bo psihoterapijo prepoznal kot samostojen poklic. Cilj zakona je sistematizirati in regulirati to področje ter omogočiti večjo dostopnost do strokovne psihoterapevtske pomoči za vse skupine prebivalstva. Še posebej podpirajo idejo o ustanovitvi psihoterapevtske zbornice, ki bi zagotavljala jasne regulacije in visoke standarde za varnost uporabnikov.

V okviru kampanje “Psihoterapevti skrajšujemo čakalne vrste” pa psihoterapevti javno pozivajo svoje kolege, naj se pridružijo pobudi in vsak prispeva vsaj en cikel brezplačnih terapij (12 srečanj) za najmanj enega uporabnika. Namen kampanje je zmanjšati število ljudi, ki čakajo na psihoterapijo, in omogočiti takojšnjo pomoč najranljivejšim skupinam.

Poziv k deinstitucionalizaciji in večjemu vključevanju skupnosti

Poleg tega kampanja opozarja tudi na nujnost deinstitucionalizacije pri obravnavi duševnih motenj. Podpirajo stališče Svetovne zdravstvene organizacije (SZO), ki spodbuja obravnavo duševnih motenj v skupnosti, namesto da bi se pacienti zdravili zgolj v psihiatričnih bolnišnicah. Po njihovem mnenju bi bilo treba več ljudi usposobiti za izvajanje na dokazih temelječih intervencij, ki so dokazano uspešne pri zdravljenju depresije in anksioznosti.

Psihoterapevti poudarjajo, da je nujno ukrepati zdaj. Kljub omejenim virom in izzivom verjamejo, da lahko vsaka pomoč reši življenje. Čeprav se zavedajo, da bo njihova kampanja morda le “kaplja v morje”, verjamejo, da bo vsak prispevek k povečanju dostopnosti psihoterapije pomemben korak naprej za slovensko družbo.

Duševne stiske v Sloveniji so alarmantne, vendar obstajajo pobude, ki si prizadevajo za izboljšanje stanja. Brezplačne terapije, ki jih ponujajo psihoterapevti, lahko pomagajo številnim posameznikom, ki zaradi finančnih ali drugih omejitev nimajo dostopa do potrebne pomoči. Kampanja “Psihoterapevti skrajšujemo čakalne vrste” tako ne prinaša le olajšanja za posameznike, temveč tudi prispeva k širšemu premiku v smer deinstitucionalizacije in večje dostopnosti psihoterapije.

Napisal: E. K.

Vir: SZO, Freepik