Prekmurje beleži največji padec brezposelnosti v Sloveniji! Februarja je bilo v tej regiji kar 7,2 odstotka manjbrezposelnih kot januarja. Ampak – kaj to sploh pomeni za lokalno gospodarstvo? In ali gre res za trajni trend?

Brezposelnost v Sloveniji: kam gremo?

Po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje je bilo konec februarja v Sloveniji registriranih 48.278 brezposelnih. Kar 3,7 odstotka manj kot januarja in 2,9 odstotka manj kot februarja lani. Razlog? Manj ljudi se je prijavilo med brezposelne, hkrati pa se jih je več zaposlilo.

Februarja se je na novo prijavilo 4.707 brezposelnih – to je skoraj pol manj kot januarja! Največ med njimi jih je izgubilo delo, ker jim je potekla pogodba za določen čas (1.871 oseb). Sledili so presežni delavci (1.075) in tisti, ki so iskali svojo prvo zaposlitev (433 oseb).

Prekmurje – pozitivna izjema ali naključje?

Med vsemi regijami je Murska Sobota tista, ki je izstopala – tu je brezposelnost padla za 7,2 odstotka. Na drugi strani je Ljubljana beležila najmanjši padec (-1,9 odstotka). In potem sta tu še Kranj in Maribor, kjer se je brezposelnost povečala(+3,3 % in +1,2 %).

Ampak – zakaj ravno Prekmurje?

Ekonomisti pravijo, da gre deloma za sezonski vpliv. V zimskih mesecih je v tej regiji več brezposelnih zaradi manka sezonskega dela. Ko se pomlad približuje, se to hitro spremeni. Po drugi strani pa nekateri vidijo prve znake stabilizacije trga dela – predvsem zaradi povečanega povpraševanja po delavcih v predelovalni industriji.

Kje se ljudje zaposlujejo?

Februarja so se delovna mesta najbolj odpirala v:

• predelovalnih dejavnostih (delavci za preprosta dela),
• gradbeništvu (zidarji, suhomontažrni mojstri),
• trgovini (prodajalci, skladiščno osebje),
• gostinstvu (kuhinjski pomočniki, natakarji).

V tem času so delodajalci prijavili 12.291 prostih delovnih mest. Največ v zdravstvu, gradbeništvu in predelovalnih dejavnostih. Ampak – to je 6,3 odstotka manj kot januarja, kar pomeni, da je rast zaposlovanja lahko tudi le kratkoročen pojav.

Dolgoročna slika? Nekaj odprtih vprašanj.

Brezposelnost upada – to je dobra novica. Ampak kaj če gre le za začasen premik, vezan na sezonska dela? Kaj če bo trg dela spet nihal, ko bo prišla jesen?

Dr. Marko Novak, ekonomist, opozarja: “Zmanjšanje brezposelnosti v Prekmurju kaže na okrevanje regije, ki je tradicionalno veljala za gospodarsko ranljivo. Vprašanje pa ostaja, ali bodo nova delovna mesta dolgoročno stabilna.”

Kaj to pomeni? Da bo treba spremljati, ali ta delovna mesta ostanejo ali jih bo čez nekaj mesecev zmanjkalo.

Kaj sledi?

Prekmurje ima trenutno razlog za optimizem – a bo to trajalo?

Ključno bo, ali bodo zaposlitve dolgoročne. Tudi regionalne razlike so še vedno ogromne – kar pomeni, da enkratni skok v Murski Soboti še ne pomeni preobrata v celotni državi.

Brezposelnost je trenutno v padcu – a kako dolgo? To je vprašanje, na katerega bomo odgovor dobili šele čez nekaj mesecev.

Pripravil: N. Z.

Vir: Zavod RS za zaposlovanje (ZRSZ), STA

Še pred nekaj leti se je zdelo, da gre Bela krajina v pravo smer – brezposelnost se je zniževala, zaposlitvene priložnosti so se širile, ljudje so se lažje prebijali iz meseca v mesec. A zdaj, s prihajajočimi negotovostmi na globalnem gospodarskem prizorišču, se trendi nevarno obračajo. Vse več prebivalcev se sooča s finančnimi stiskami, mnogi težko pokrijejo osnovne življenjske stroške, še posebej tisti, ki so se že prej spopadali s skromnimi dohodki.

Alen Pust, pomočnik direktorice Centra za socialno delo (CSD) Dolenjska in Bela krajina, opaža alarmantne spremembe: »V zadnjem času se že kaže, da ljudje vse težje obvladujejo svoje finance, vedno več jih potrebuje pomoč. Delovnih mest morda res zmanjkuje.«

Se torej Bela krajina znova približuje socialni sliki, ki smo jo nazadnje videli v času finančne krize po letu 2008?

Ko služba ni več zagotovilo za varnost

Včasih je veljalo, da je imeti službo ključ do finančne stabilnosti. A danes je realnost drugačna. Vedno več družin – celo tistih, kjer sta zaposlena oba partnerja – težko pokrije osnovne življenjske stroške. Cene hrane, goriva, energentov in stanovanjskih stroškov so se povzpele do točke, ko že spodnji srednji razred čuti pritisk.

»Ljudje delajo, a vse več jih na koncu meseca ostane brez prihrankov, nekateri celo v minusu. To ni več težava samo brezposelnih, ampak širše populacije,« poudarja Pust.

Tako se vse več posameznikov obrača na socialne institucije – ne le zaradi brezposelnosti, temveč zaradi neznosnih življenjskih stroškov, ki prehitevajo rast plač.

Socialne težave: Družinski prepiri, vzgojne stiske, mladostniška kriminaliteta

Finančna negotovost s sabo prinaša nove izzive na področju družinske dinamike. CSD opaža povečan trend nesoglasij med starši pri razvezah, ko so vpleteni mladoletni otroci. Vedno več parov ne najde skupnega jezika, zaradi česar o vzgoji in skrbi za otroke odločajo institucije, ne več starši sami.

»Včasih so se ljudje lažje dogovorili. Danes se zdi, da vsak vztraja pri svojem, tudi na škodo otrok,« ugotavlja Pust.

Še ena skrb vzbujajoča težava? Mladostniška kriminaliteta. V zadnjem obdobju se pojavljajo primeri vandalizma, kraj, celo fizičnih napadov med vrstniki – pogosto pri mladih, ki odraščajo v okoljih s slabimi socialnimi razmerami in kjer starši ne zmorejo več vzgojne avtoritete.

»Veliko staršev zdaj doživlja stisko, ker ne vedo več, kako obvladati svoje otroke. Permisivne metode, ki so bile v preteklosti priljubljene, se zdaj vračajo kot bumerang, saj starši pri najstnikih izgubljajo nadzor,« dodaja Pust.

Romi in socialne službe: Kje se zatika?

Bela krajina že desetletja sobiva z romsko skupnostjo, ki pa pogosto ostaja na obrobju družbenega dogajanja. CSD se trudi vzpostaviti povezavo med institucijami in romsko skupnostjo, a naleti na težave – kadrovsko podhranjenost in nezainteresiranost kandidatov za delo na tem področju.

»Država nam je sicer odobrila dodatna sredstva, da bi izboljšali delo s to skupnostjo, a problem je, da sploh ne dobimo ljudi, ki bi bili pripravljeni opravljati to delo. Razpise objavljamo, prijav pa ni,« opozarja Pust.

Problem ni le pri kadru – tudi sistem vključevanja Romov ostaja neučinkovit. CSD in druge institucije sicer opravijo veliko terenskega dela, a brez dolgoročnih rešitev in resničnega sodelovanja širše družbe bo težko doseči napredek.

Delo na CSD: Vedno večji pritiski in celo grožnje

Delo socialnih delavcev je v zadnjih letih postalo vedno bolj stresno, celo nevarno. Pust priznava, da se zaposleni pri težjih družinskih postopkih pogosto srečujejo z agresivnimi odzivi strank.

»Ljudje so v stiski in ko pride do težjih ukrepov, kot so odvzem otrok, omejitev starševske skrbi ali druge zaščitne odločitve, se odzivi pogosto stopnjujejo v grožnje ali celo nasilje,« pojasnjuje.

Zato CSD že razmišlja o dodatnih varnostnih ukrepih, podobnih tistim na sodiščih in upravnih enotah. A za to so potrebna dodatna sredstva, ki jih država še ni zagotovila.

»Delo z ljudmi je postalo vse bolj kompleksno. Nihče ne pride k nam, ker bi bilo vse v redu – prihajajo ljudje, ki so v stiski, pod pritiskom in pogosto obupani, kar lahko vodi v nepredvidljive situacije,« poudarja Pust.

Kaj prinaša prihodnost? Bodo ukrepi dovolj?

Situacija v Beli krajini se počasi, a vztrajno zaostruje – naraščajoče finančne težave, družinske stiske, mladostniška kriminaliteta in izzivi pri delu z romsko skupnostjo vse kažejo na to, da bodo institucije v prihodnjih mesecih in letih še bolj obremenjene.

Bo država zagotovila več sredstev in kadra za socialne službe? Bo prišlo do sprememb pri politiki zaposlovanja socialnih delavcev?

Ena stvar je jasna: če ne bo hitrih in sistemskih ukrepov, bo pritisk na socialne službe in prebivalce le še naraščal.

Napisal: E. K.

Vir: CSD, Freepik

LJUBLJANA – Če bi verjeli samo besedam premierja Roberta Goloba, bi bila Slovenija tik pred gospodarskim rajem: najnižja brezposelnost v Evropi, inflacija pod nadzorom, gospodarska rast nad povprečjem. Sanjska slika, ki pa se ob podrobnejšem pregledu razleti na tisoč kosov, kot stara porcelanasta skodelica. OECD in Evropska komisija opozarjata na povsem drugačno zgodbo – počasno gospodarsko rast, vse večji padec konkurenčnosti in demografsko uro, ki neusmiljeno tiktaka.

Dvajset let nazaj so nam predsedniki vlad in ministri predavali na Ekonomski fakulteti. Uporabljali so kredibilne podatke, poslušali smo jih. Danes le še populizem in blazna površnost… https://t.co/5E6ydoYPOz

— Monika Kirbiš Rojs (@MonikaKirbiRojs) December 17, 2024

Sladek problem ali grenka realnost?

Premier Golob je v enem izmed svojih intervjujev z Rosvito Pesek brez zadrege dejal: “To je sladek problem – imamo brezposelnost, ki je najnižja v Evropi, gospodarstvo z nadpovprečno rastjo, inflacija je pod nadzorom.” Toda, ali gre res za sladek problem ali le za spretno izbrano retoriko?

OECD, tista mednarodna organizacija, ki se na številke pravzaprav precej spozna, je napoved gospodarske rasti Sloveniji znižala s 2,3 % na 1,1 %. Tudi Evropska komisija ni pretirano bolj optimistična – napoveduje 1,4 %. Kar je sicer bolje od stagnacije, a še vedno daleč od tistega, kar bi premier Golob rad predstavil kot “nadpovprečno”.

In če primerjamo? Hrvaška, denimo, bo letos zrasla za skoraj 3 % – presegla bo tako Slovenijo kot povprečje evroobmočja. Kakšen je torej naš “nadpovprečni” rezultat, če nas naši južni sosedje že prehitevajo?

Najnižja brezposelnost: Mit, ki skriva resnico

Statistika o brezposelnosti je resnično impresivna – 3,3 %, kar je med najnižjimi v EU. A številke so eno, resničnost na terenu pa nekaj povsem drugega. V Sloveniji preprosto primanjkuje delovne sile, ne zato, ker bi gospodarstvo cvetelo brez zadržkov, temveč zato, ker se delavci upokojujejo, mladi pa bežijo v tujino. Še posebej iz slovenskih regij, kot sta Pomurje ali Posavje, kjer ni dovolj priložnosti za visoko kvalificirane kadre.

Nič nenavadnega, ko pa inženirji v Avstriji zaslužijo dvakrat več za isto delo, medicinske sestre pa v Nemčiji celo trikrat več. Delodajalci pri nas medtem tarnajo nad pomanjkanjem delavcev in iščejo obupne rešitve – hitri uvoz delovne sile, predvsem iz Balkana, kar dolgoročno reši le en del težave.

“Nizka brezposelnost je statistično lepa, a na trgu dela bijemo bitko z vetrom,” pravi Marko Lotrič, predsednik GZS – poroča Dnevnik.

Inflacija – res pod nadzorom?

Inflacija, tista zvita številka, ki marsikomu ne pusti spati. V resnici se je umirila predvsem zaradi padca cen nafte in energentov na svetovnih trgih, ne pa zaradi posebne domače politike. A kljub temu marsikateri Slovenec ob vsakem obisku trgovine iz žepa potegne vsaj nekaj evrov več kot lani. Cene hrane in osnovnih potrebščin so še vedno višje za 10–15 % v primerjavi z letom 2022.

Pa še to: čeprav inflacija morda upada, realna kupna moč prebivalcev še vedno ne dohaja višanja življenjskih stroškov. Podatki Statističnega urada RS pravijo, da so najhuje prizadete ranljive skupine – upokojenci, mlade družine in najemniki stanovanj.

Konkurenčnost: Slovenski “padec” brez padala

Najbolj alarmanten podatek prihaja iz mednarodnega indeksa konkurenčnosti. Slovenija je v zadnjih dveh letih zdrsnila z 38. na 46. mesto. Razlogi? Kronična birokracija, počasne reforme in izjemno nizke investicije v inovacije in tehnologijo.

Na primer: Nemčija že digitalizira svoj zdravstveni sistem, medtem ko se v Sloveniji še vedno prepiramo, kdo bo plačal za osnovno opremo v javnih bolnišnicah. O tem, kako dolgo traja odprtje podjetja pri nas, pa raje ne začnimo – saj veste, pregovorni “papirji pri nas raje čakajo, kot delajo”.

Golobova podoba Slovenije kot države “sladkih problemov” je morda politično spretna, a gospodarski izzivi so več kot očitni. Padec konkurenčnosti, upočasnjena rast, pomanjkanje delovne sile in pritisk na življenjske stroške niso nekaj, kar bi lahko preprosto pometli pod preprogo.

Slovenija stoji na gospodarskem razpotju – bo izbrala reforme, inovacije in vlaganje v prihodnost, ali pa bo še naprej lovila svoje južne in severne sosede, ki ji bežijo naprej? Čas bo pokazal, a do takrat – pametno je pogledati številkam naravnost v oči.

Kot pravi pregovor: Ni vse zlato, kar se sveti.

Napisal: N. Z.

Vir: X, www

V šempetrskem podjetju Mahle nameravajo v 2025 v sklopu “optimizacije organizacijske strukture” s ciljem večje učinkovitosti ukiniti 340 delovnih mest, zaradi selitve dela proizvodnje v Bosno in Hercegovino ter na Madžarsko pa 270. Ukrep pripisujejo šibkemu povpraševanju v Evropi. V podjetju napovedujejo posvetovanja s predstavniki zaposlenih.

V Bosno in Hercegovino namerava Mahle preseliti proizvodnjo alternatorjev, manjša premestitev pa se nanaša na proizvodnjo e-kompresorjev, ki se seli na Madžarsko.

Z elektrifikacijo kot ključnim strateškim stebrom nemške skupine Mahle sicer po pojasnilih podjetja ohranjajo poln zagon pri razvoju visoko zmogljivih in inovativnih izdelkov na tem tehnološkem področju. Nadaljujejo tudi s trajnostno preobrazbo podjetja Mahle Electric Drives Slovenija v smeri proizvodnje izdelkov za potrebe elektrifikacije v avtomobilski industriji.

“Še zlasti v podjetju v Šempetru načrtujemo naložbe za novo proizvodnjo sistemov za električna vozila,” so izpostavili v sporočilu za javnost.

V Evropi medtem zaznavajo upad povpraševanja na praktično vseh trgih

Trenutno v Evropi medtem zaznavajo upad povpraševanja na praktično vseh trgih, na katerih delujejo – avtomobilskem, trgu električnih koles, necestne mobilne mehanizacije in v drugih segmentih, je dejal direktor Mahle Electric Drives Slovenija Guntram Haas.

“Na podlagi teh dejstev moramo v družbi Mahle Electric Drives Slovenija načrtovati naše poslovanje za bližnjo prihodnost tako, da bomo okrepili našo konkurenčnost, še zlasti, ker je tovarna Mahle v Šempetru osrednjega pomena za prihodnjo rast na področju elektrifikacije,” so direktorja še povzeli v sporočilu za javnost.

Kot je dodal Haas, si prizadevajo poiskati socialno sprejemljive rešitve za tiste zaposlene, ki jih bodo ti ukrepi prizadeli. “Zdaj bomo pristopili k procesu posvetovanj s predstavniki zaposlenih,” je dodal.

Šempeter osrednje razvojno in proizvodno središče za električne pogonske sisteme in mehatroniko

Šempeter pri Gorici je največja od petih lokacij skupine Mahle v Sloveniji. Družba, ki je nastala s preimenovanjem nekdanje Letrike, potem ko je ta pristala v nemških rokah, v Sloveniji skupaj zaposluje več kot 2000 ljudi.

Z okoli 1700 zaposlenimi je Šempeter osrednje razvojno in proizvodno središče za električne pogonske sisteme in mehatroniko, ki se uporabljajo v hibridnih in električnih vozilih ter električnih kolesih. V zadnjih letih je Mahle v Šempetru zagnal tudi proizvodnjo elektromotorjev za nova vozila in električna kolesa.

su, STA; Foto: Youtube