Občani so to opazili in tudi ukrepali: zazvonili so telefoni na policiji, ki je v četrtek ukrepala.

LJUBLJANA – „Na Policijski upravi Ljubljana so pojasnili, da vodijo postopke o prekršku zoper šest oseb, ki so se udeležile neprijavljenega shoda na območju BTC-ja Ljubljana prejšnji četrtek, kjer se je zbralo okoli 300 ljudi. Neznane storilce še iščejo,“ poroča Rtvslo.si.

Spomnimo:

Četrtkov večer, 28. novembra 2024, je BTC, eden največjih simbolov slovenske trgovine in poslovnega uspeha, nepričakovano zaživel v rdeče-črni barvi. Albanske zastave, streljanje, vzkliki, množica ljudi, ki je glasno slavila. Kaj se je dogajalo? In bolj pomembno, zakaj je to nekatere Slovence zmotilo bolj kot običajni prometni zastoj pred halo A? 28. november ni le naključen datum v albanskem koledarju – gre za Dan albanske zastave, ki obeležuje razglasitev neodvisnosti Albanije leta 1912. Po vsem svetu se Albanci na ta dan spomnijo svoje zgodovine, svojih junakov in – seveda – svojega ponosa. Pričakovati množico v Ljubljani zato niti ni presenečenje; navsezadnje albanska skupnost v Sloveniji ni majhna.

Reakcija Ljubljančanov

Občani so to opazili in tudi ukrepali: zazvonili so telefoni na policiji, ki je v četrtek ukrepala.
Klemen Izda iz sektorja uniformirane policije Policijske uprave (PU) Ljubljana je potrdil, da so policisti na kraj napotili redne patrulje, patrulje prometne policijske postaje in skupine posebne policijske enote

Oglasila se je policija

„Kmalu po prihodu so vzpostavili javni red, na kraju pa so zaznali več kršitev cestnoprometnih predpisov in več posamičnih kršitev javnega reda in miru. Našli so tudi več tulcev, po zdaj znanih podatkih gre za tulce tako imenovanih plašilnih pištol,“ dodaja PU Ljubljana.

“Kljub temu tovrstno zbiranje, agresivna vožnja, hupanje, uporaba pirotehnike ter druge kršitve v takšni koncentraciji ljudi predstavljajo tveganje, ki se lahko zelo hitro sprevrže v kazniva dejanja, poškodbe udeležencev in mimoidočih ter ogrožanje premoženja,” je opozoril Izda.

Policisti intenzivno zbirajo obvestila glede zaznanih kršitev po zakonu o javnem zbiranju, nedovoljeni uporabi pirotehničnih izdelkov in strelnega orožja in kršitev cestnoprometnih predpisov, poudari Rtvslo.si.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: Zajem zaslona Tik Tok

Albanske zastave v BTC-ju: praznovanje s streljanjem ali test potrpežljivosti Slovenije?

LJUBLJANA – Četrtkov večer, 28. novembra 2024, je BTC, eden največjih simbolov slovenske trgovine in poslovnega uspeha, nepričakovano zaživel v rdeče-črni barvi. Albanske zastave, streljanje, vzkliki, množica ljudi, ki je glasno slavila. Kaj se je dogajalo? In bolj pomembno, zakaj je to nekatere Slovence zmotilo bolj kot običajni prometni zastoj pred halo A?

Praznovanje, ki presega meje

28. november ni le naključen datum v albanskem koledarju – gre za Dan albanske zastave, ki obeležuje razglasitev neodvisnosti Albanije leta 1912. Po vsem svetu se Albanci na ta dan spomnijo svoje zgodovine, svojih junakov in – seveda – svojega ponosa. Pričakovati množico v Ljubljani zato niti ni presenečenje; navsezadnje albanska skupnost v Sloveniji ni majhna.

V BTC-ju, kjer običajno zavladajo “boji” za parkirno mesto in znižanja, so se tokrat zbrali ljudje, da bi praznovali svojo kulturno dediščino. A vprašanje, ki se postavlja, je, ali je bil BTC res primeren prostor za tako množično manifestacijo in streljanje. Nakupovalno središče, kjer se srečujejo ljudje različnih narodnosti, pogosto ni zgolj kraj za praznovanje – lahko postane tudi prizorišče napačnih interpretacij.

BTC včeraj. Sramota @policija_si pic.twitter.com/rPGASZ6oTk

— Žan Jankovič (@jankuc96) November 29, 2024

Provokacija ali le neprimeren kraj?

Za nekatere je bilo praznovanje zgolj izraz kulturne identitete, za druge pa je imelo pridih nečesa bolj… izzivalnega. Ena izmed pogostih kritik, ki so krožile na družbenih omrežjih, je bila povezana z izobešanjem albanskih zastav v javnem prostoru. “BTC ni kraj za nacionalistične manifestacije,” je zapisal eden od uporabnikov. “Če bi Slovenci izobešali svoje zastave v albanskih mestih, bi bilo to sprejeto s podobnim navdušenjem?”

Vedno huje … https://t.co/DvGWHDLoYJ

— Miša Vugrinec (@MisaVugrinec) November 29, 2024

Vprašanje je seveda retorično, a hkrati odraža točko, ki jo številni niso pripravljeni prezreti. Čeprav je praznovanje legitimno in povsem legalno, je kontekst – Slovenija, kjer so napetosti med nekaterimi skupnostmi še vedno občutne – pomemben. Navsezadnje, BTC je kraj za nakupovanje in druženje, ne pa političnih ali nacionalnih izgredov.

Razlaga hashtagov: Kaj sporočajo in komu so namenjeni?

Če ste zasledili posnetke včerajšnjih izgredov, zagotovo niste mogli prezreti teh zanimivih hashtagov, ki se v veliki meri navezujejo na albansko skupnost – tako lokalno kot globalno. Ampak kaj v resnici pomenijo? In zakaj so pomembni? Poglejmo pobliže.

• 1. #shqipetsloveni

Ta hashtag nedvoumno kaže na Albance, ki živijo v Sloveniji. Beseda shqipet je pogovorni izraz za Albance – nekakšen vzdevek ali ljubkovalni izraz, ki ga Albanci uporabljajo sami med seboj. Dodatek Sloveni (prilagojeno za Slovenijo) jasno kaže na specifično geografsko lokacijo skupnosti. Nič čudnega, da je ta oznaka postala priljubljen simbol identitete med albansko diasporo v Sloveniji – gre za subtilno mešanico lokalne pripadnosti in narodnega ponosa.

• 2. #shqipe

Najbolj osnovna in morda najbolj splošna oznaka v tem naboru. Beseda shqipe preprosto pomeni “Albanci” ali “albanščina”. To je kot nekakšen univerzalni podpis albanske identitete, ki združuje ljudi, ne glede na to, kje živijo. Pomislite nanjo kot na ključno besedo, ki jo boste našli na vseh objavah, kjer gre za izražanje pripadnosti albanski kulturi.

• 3. #maraklitkerreve

Ta hashtag zahteva nekoliko bolj poglobljen razmislek – in morda kanček domišljije. Frazo bi lahko razčlenili kot “ljubitelji hitrih avtomobilov” ali nekaj podobnega. V albanskem slengu marakli pomeni ljubitelj, navdušenec, nekdo, ki mu nekaj zares leži pri srcu; të kërreve pa se nanaša na avtomobile. Oznaka je priljubljena med avtomobilskimi entuziasti, ki obožujejo hitre vožnje, prilagajanje avtomobilov in – ja – glasne motorje. Čeprav se komu morda zdi nenavadno, da je prav ta hashtag našel svoje mesto med ostalimi, ne pozabimo, da avtomobili pogosto simbolizirajo svobodo, prestiž ali celo kulturni status.

• 4. #lj

Očitna in preprosta skrajšava za Ljubljano. Vendar zakaj takšna preprostost ob toliko bolj kompleksnih oznakah? Odgovor je preprost: uporabniki družbenih omrežij cenijo učinkovitost. Ljubljana, prestolnica Slovenije, je pogosto izhodišče ali stičišče za vse albanske aktivnosti v Sloveniji. Ta oznaka služi kot geografski označevalec, ki pove, kje se vse dogaja.

• 5. #shqipetnebot

Morda najbolj čustveno nabita oznaka v tem naboru. Prevedli bi jo kot “Albanci po svetu”. Beseda shqipet se nanaša na Albance, në botë pa pomeni “v svetu”. Ta hashtag je kot virtualna vez med Albanci, razpršenimi po različnih delih sveta. Spodbuja občutek globalne povezanosti, pa naj gre za praznovanja, pomembne dogodke ali pa zgolj za preprosto izkazovanje identitete.

Kaj nam sporočajo?

Vsak izmed teh hashtagov ima svojo težo in zgodbo. Gre za izraze identitete, ki mešajo pripadnost lokalnemu okolju in nacionalni ponos. A hkrati se poraja vprašanje – ali takšna prisotnost na družbenih omrežjih spodbuja razumevanje in povezanost med skupnostmi, ali pa lahko koga (nehote) izzove? Družbena omrežja so namreč občutljivo polje – tam, kjer nekdo vidi ponos in skupnost, drugi morda začuti izključenost ali provokacijo.

Na koncu pa morda ni toliko pomembno, kaj ti hashtagi pomenijo na papirju – ključno je, kako jih dojemajo ljudje. Kot vedno, je kontekst tisti, ki odloča.

Ali gre le za naključje?

Danes zjutraj je Slovence presenetila novica o najdbi ustreljenega moškega. Čeprav za zdaj ni nobenih dokazov, da bi bila dogodka kakorkoli povezana, marsikoga napeljuje k vprašanju: ali gre za čisto naključje ali pa za večjo zgodbo, ki se odvija v ozadju?

Policija o današnjem dogodku še ni razkrila veliko informacij, kar dodatno sproža ugibanja in teorije. Ena stvar pa ostaja jasna – Slovenija se sooča z vedno več dogodki, ki prebivalcem jemljejo občutek varnosti?

Verjetno smo si krivi sami …

Ljubljanski BTC že vrsto let velja za eno najbolj obiskanih nakupovalnih središč v Sloveniji, kraj, kjer se srečujejo ljudje vseh narodnosti, starosti in družbenih slojev. Dogodki, kot je bil včerajšnji, pa odpirajo vprašanje: kje je meja med praznovanjem in provokacijo? In kako naj država zagotovi, da se medkulturna srečanja ne spremenijo v razlog za konflikte?

A morda smo si tudi sami krivi. Slovenija se rada ponaša kot odprta in gostoljubna država, kjer so vsi dobrodošli – a ali to vedno tudi drži? Ko pride do tako vidnih manifestacij tuje kulture, se hitro pokaže, koliko smo Slovenci dejansko pripravljeni na multikulturno sobivanje. In BTC, kot eden od simbolov sodobne Slovenije, postane prizorišče teh nasprotujočih si čustev.

Zakaj je to pomembno?

Vse to nas pripelje do vprašanja: kam to vodi? Zdaj, ko Slovenija postaja vse bolj raznolika, moramo znova premisliti, kako ravnati z družbenimi napetostmi, ki se neizogibno pojavljajo. Ali so takšna praznovanja priložnost za večje razumevanje in dialog – ali pa le povod za še več razdorov?

Odgovore bomo našli le s časom, toda včerajšnje dogajanje v BTC-ju in današnji dogodki v Ljubljani nas opozarjajo, da mir ni samoumeven. Če želimo ohraniti sožitje, bomo morali vsi – domačini in priseljenci – pokazati več spoštovanja in razumevanja.

Viri: poroča Večer, Siol.net, X

Napisal: N. Z.