“Tudi moji otroci me imajo radi!” – Kaj je tako razjezilo Klakočar Zupančič? (VIDEO)
Ko bi človek mislil, da so v politiki že videli vse, pride trenutek, ko se vsak dvom razblini – dogajanje v Državnem zboru prejšnji teden je bilo takšno. Poslanec SDS Andrej Hoivik je pred časom (v začetku decembra 2024) predsednici Državnega zbora Urški Klakočar Zupančič podaril knjigo “Budnica”, avtorja Janeza Janše, s precej nenavadnim posvetilom: “Spoštovana predsednica Državnega zbora mag. Klakočar Zupančič, naj tudi vam čim prej zazvoni! Poslanec SDS Andrej Hoivik.”
Seveda takšna gesta ni ostala brez odziva. Predsednica DZ je knjigo zavrnila, nato pa se je politični plamen razplamtel. Hoivik je njeno reakcijo komentiral: “Žal je knjiga z nagovorom in mnenjem predsednika stranke SDS končala v smeteh s strani predsednice DZ.” O tem smo poročali tukaj:
Urška Klakočar Zupančič prejela knjigo Janeza Janše! Poglejte ta posmehljiv zapis v posvetilu
Zadeva pa se tu ni zaključila – knjiga se je v poslanski dvorani pojavila še enkrat. Hoivik jo je prinesel na svojo mizo, predsednica DZ pa je zahtevala, da jo odstrani. Ker se poslanec ni odzval, je Klakočar Zupančič prekinila sejo, nakar so prišli varnostniki in knjigo umaknili. Ob tem je predsednica DZ izjavila: “Ne bom se dala jaz zajebavat nobenemu.”
Tokrat je to temo ponovno omenila in povedala Hoiviku: “Naj se ve, kaj dobivam! Kaj dobivam jaz na klop. Naj vas bo sram! Pa bom kar omenla zdajle pa mi je čisto vseeno, tudi če ni zdaj to tema, ampak jo bom omenla pa tud’ če mi date opomin, spoštovana predsednica. To kar ste vi kolega Hoivik drznil meni napisat in mi dat, ja vam je vseeno, ampak tud jaz imam otroke veste, imajo tudi oni mene radi in si ne želijo tega kar ste vi meni napisal; se smejete, si želite, da bi mi ČIM PREJ ZAZVONILO.”
Če bi kdo mislil, da bo s tem zgodba zaključena, se je zmotil. Hoivik se je nato odzval z ostro kritiko: “Predsednica Državnega zbora, ko ji zmanjka argumentov, gre pa res na oseben nivo. Opleta z mojim otrokom, sem jaz kdaj opletal z vašimi otroki, spoštovana? Nikoli, nikdar, nikoli, nikdar!”
Kje je meja med politično provokacijo in neprimernim odzivom? Nekateri pravijo, da je bila Hoivikova poteza zgolj politični manever, poskus diskreditacije predsednice DZ, ki jo mnogi že tako dojemajo kot močno polarizirajočo figuro. Drugi menijo, da je šlo za provokacijo, ki je dosegla želeni učinek – burno reakcijo in medijsko pozornost.
Če primerjamo dogajanje z nekaterimi preteklimi političnimi provokacijami, se spomnimo na prenos Trubarjevega “Katehetičnega spisa” v DZ, ki ga je pred leti storil eden izmed poslancev kot kritiko vpliva cerkve. Podobnosti? Knjiga kot simbol in odziv, ki preseže politične okvirje ter postane medijski spektakel.
Kar je pri tej zgodbi še posebej zanimivo, je njen širši kontekst. Slovenija je v zadnjih letih doživela politično polarizacijo, kakršne ni bilo že desetletja. Dogodki, kot je ta, zgolj poglabljajo jarke med političnimi tabori. Čeprav gre na prvi pogled za “nepomembno” epizodo znotraj DZ, razkriva nekaj globljega: napetosti med političnimi akterji so tako visoke, da lahko že preprost predmet – knjiga – postane orodje političnega boja.
Pripravil: N. Z.
Vir: X
Urški Klakočar Z. spet zavrelo: “Ne bom se jaz dala zaje***** nobenemu!” (VIDEO)
LJUBLJANA – Nov incident v Državnem zboru, ki razburja javnost: Predsednica Državnega zbora in knjiga “Budnica” Janeza Janše
V Državnem zboru je spet zavrelo. Glavno vlogo v političnem spopadu, ki bi bil v vsakem romanu absurda videti kot simboličen trenutek slovenske demokracije, sta odigrala predsednica Urška Klakočar Zupančič in poslanec Andrej Hoivik. Spor je zanetila knjiga “Budnica”, ki jo je Hoivik prinesel na sejo – in ki je, kot se zdi, v očeh predsednice postala predmet skorajda sakralnega nesporazuma.
Knjiga, ki razburja
“Budnica”, delo nekdanjega predsednika vlade Janeza Janše, očitno ni običajna knjiga. Že sama prisotnost na seji je zadoščala, da je Urška Klakočar Zupančič reagirala z navodilom, naj varnostnik knjigo poslancu odvzame. Zdi se, da je ta simbolni predmet za predsednico postal nekaj več kot le kos papirja in platnic – morda metafora za politično preteklost, ki je ne želi videti v svoji dvorani.
Da je incident imel osebno noto, potrjuje tudi zgodba iz preteklosti: Hoivik je predsednici že pred časom izročil izvod “Budnice” z ironičnim posvetilom, v katerem je zapisal nekaj v smislu: “Naj tudi vam čim prej zazvoni.” Predsednica je knjigo zavrnila in tako nakazala, da ji ne gre le za vsebino, temveč tudi za avtorja. Tovrstni odnosi so v politiki vse prej kot neobičajni, a redkokdaj izbruhnejo na tako očiten način.
Burna reakcija predsednice
Incident je dosegel vrhunec z izjavo predsednice, ki jo je ujel posnetek na 5:30 minuti: “Ne bom se jaz dala zaje***** nobenemu.” Je bila to impulzivna izjava, ki jo je izzvala frustracija? Ali pa morda odraz globlje nezmožnosti obvladovanja simbolov, ki jih nosi Janša kot avtor?
Nekateri analitiki menijo, da gre za popolno nesorazmerje v reakciji. Če je knjiga le provokacija, bi bil najustreznejši odziv ignoranca ali hladnokrvna replika, ne pa klic varnostnika, ki knjigo odvzame. Takšna dejanja ustvarjajo vtis, da je simbolika močnejša od politike – da se poslanska dvorana lahko spremeni v osebni poligon za obračunavanje z zgodovino.
Provokacija ali?
Kdo ima v tej zgodbi prav? Hoivik je s prinašanjem knjige, ki jo mnogi vidijo kot ideološki manifest, očitno želel izzvati predsednico. A ali je takšno ravnanje resnično nesprejemljivo? Poslanci so v svojih dejanjih pogosto provokativni – od majic z napisi, ki nosijo politična sporočila, do simboličnih gest, kot je ta z “Budnico”. Čeprav ni prvič, da je poslanec uporabil knjigo za politično sporočilo, je odziv predsednice Klakočar Zupančič v tem primeru postal zgodba sam zase.
Na drugi strani je treba razumeti tudi njen položaj. Urška Klakočar Zupančič je že večkrat jasno pokazala, da želi vzdrževati red in dostojanstvo v dvorani. A vprašanje ostaja: je odvzem knjige s pomočjo varnostnika res pravi način za to? Kritiki opozarjajo, da je takšno ravnanje lahko razumljeno kot avtoritarno, morda celo kot poskus utišanja političnega nasprotnika.
Kaj pa meni javnost?
Incident je nemudoma postal predmet razprav na družbenih omrežjih. Ena skupina podpira predsednico, češ da mora postaviti meje provokacijam in vzdrževati red v Državnem zboru. Druga pa njeno ravnanje vidi kot dokaz pomanjkanja profesionalnosti in prekomerne občutljivosti na politične nasprotnike. Nekateri se celo sprašujejo, ali bi morala predsednica premisliti o svojem obvladovanju čustvenih izbruhov.
Čeprav je dogodek v svoji bistveni obliki skoraj trivialen – knjiga, poslanec, odvzem –, nosi globlje implikacije za slovensko politiko. Kako ravnati v situacijah, ko simbolika prevlada nad vsebino? Kako uravnotežiti profesionalnost z osebnimi občutki in političnimi prepričanji?
Morda je prava rešitev prav nasprotna od tega, kar smo videli na seji: hladnokrvnost, humor in zmožnost soočanja z ideološkimi nasprotniki brez drame. A dokler bomo v politiki priča takšnim izbruhom – in odzivom nanje –, bomo še naprej gledali spektakle, ki so bolj doma na televizijskih zaslonih kot v resnem političnem diskurzu. Za zdaj pa ostaja vprašanje: kdo bo naslednji, ki bo v Državni zbor prinesel simbol, ki bo sprožil novo politično burjo?
Napisal: N. Z.
Vir: X, www
Dr. Urška Bačovnik Janša takole izpovedala intimno in globoko ljubezen do Janeza Janše
LJUBLJANA – Na družbenih omrežjih je zaokrožil zapis, ki je sprožil plaz odzivov – vse od občudovanja do ciničnih komentarjev. Tokrat se je v središču pozornosti znašel predgovor dr. Urške Bačovnik Janša k delu Budnica, katere avtor je njen mož, Janez Janša. V predgovoru, napisanem z očitno čustveno noto, Bačovnik Janša izraža svoje globoko spoštovanje, ljubezen in občudovanje do enega najvplivnejših slovenskih politikov. Toda, ali gre zgolj za iskren izliv čustev ali za pretirano glorifikacijo politične osebnosti?
“Njegove besede so vizija prihodnosti”
Predgovor je prežet z intimnim razumevanjem Janševega značaja. Njegova žena piše: “Njegove besede so njegova vizija prihodnosti, najboljši upi in včasih tudi njegova bolečina.” Ta stavek nosi težo, ki presega zgolj literarni pomen – gre za izraz občudovanja nad Janševim intelektom, pa tudi za prikaz njegove človeške ranljivosti. Toda, ali bralec v tem vidi zgolj ljubezen ali morda subtilno politično sporočilo, je povsem stvar interpretacije.
Gorniška ljubezenska zgodba, ki presega klišeje
Ljubezenska zgodba Urške Bačovnik Janša in Janeza Janše ima svoje korenine v gorah – simbolu svobode, vztrajnosti in osvajanja neznanega. Mimogrede, danes, 11. decembra, obeležujemo mednarodni dan gora! Zdi se skoraj simbolično, da se je njuna zveza rodila prav tam, kjer sta morala pokazati pogum, spretnost in zaupanje – vrednote, ki so ključne tudi v njunem skupnem življenju. Kot je sama priznala, je bil njun prvi skupni plezalni izlet poln napetosti, toda “grdo gledanje” je kmalu prešlo v spoštovanje. Je to morda tudi metafora za politično življenje – vzponi, padci, neprijetne situacije – a na koncu zmaga vztrajnost?
Njuna poroka v Drežnici nad Kobaridom, kjer sta si obljubila večno zvestobo, je bil dogodek, ki ga domačini še vedno opisujejo kot “preprosto lep”. Urška je tisti dan dobesedno sijala, Janša pa je bil videti skoraj ganjen – morda eden redkih trenutkov, ko so trdi oklepi političnega bojevnika popustili.
Podpora v času političnih neviht
Morda je najbolj zgovoren dokaz Urškine predanosti njen odnos do moža v težkih časih. Ko je bil Janša obsojen in zaprt, je Bačovnik Janša javno opozorila na krivice, ki jih ne more mirno sprejeti. Takrat je dejala: “Stoično bi prenašala zapor, če bi bil Janez kriv, toda laži in krivic ne morem sprejeti.” Takšne izjave niso zgolj besede soproge, temveč tudi čustveni izliv osebe, ki razume, da je politika pogosto poligon za laži in manipulacije – vendar ne, ko gre za njenega moža.
Odzivi javnosti: med občudovanjem in polarizacijo
Predgovor k Budnici je pričakovano sprožil val odzivov. Na eni strani so se pojavili tisti, ki občudujejo njeno ljubezen in predanost. “Je to res mogoče v svetu, kjer je vse prevečkrat vse tako preračunano in hladno?” se je vprašal eden izmed komentatorjev na družbenih omrežjih. Na drugi strani pa so bili tudi cinični komentarji, ki so zapis označili za pretirano glorifikacijo politične figure. Vprašanje, ali je njena izjava izključno ljubezenska ali ima tudi politične konotacije, bo bržkone ostalo brez jasnega odgovora.
Ljubezen ali politični PR?
Če analiziramo predgovor k Budnici iz širše perspektive, se zastavlja vprašanje, koliko je v tem izražanju čustev tudi premišljena politična strategija. Janša je eden najbolj polarizirajočih politikov v Sloveniji – za nekatere vizionar, za druge kontroverzna figura. Urškin predgovor je zato lahko razumljen kot poskus humanizacije podobe moža, ki ga mnogi vidijo le skozi prizmo političnih spopadov. Toda ali je to slabo? Navsezadnje, kateri politik ne bi želel ob sebi tako zveste partnerke?
Predgovor k Budnici ni zgolj izraz ljubezni in spoštovanja – je tudi simbol trdne družinske podpore, ki je v političnem svetu prej redkost kot pravilo. Janez Janša je skozi besede svoje žene prikazan ne le kot politik z vizijo, temveč tudi kot človek, ki nosi težo odgovornosti, a ima za seboj nepremagljivo oporo.
Urška Bačovnik Janša s svojo izjavo: “Njegove besede so vizija prihodnosti, najboljši upi in včasih tudi njegova bolečina,” odpira novo poglavje v slovenski politični naraciji – takšno, ki ne gradi zgolj na ideologiji, temveč tudi na čustvih, ljubezni in človeški ranljivosti. Je to dovolj, da prepriča tudi dvomljivce? To bo pokazal čas.
Napisal: N. Z.
Vir: X, www, IG
Urška Klakočar Zupančič prejela knjigo Janeza Janše! Poglejte ta posmehljiv zapis v posvetilu
LJUBLJANA – Kako bi se počutili, če bi vam nekdo podaril knjigo, v kateri že posvetilo nakazuje na kakšno kritiko, povsem zavito v tančico simbolike? Ravno to je storil poslanec SDS Andrej Hoivik, ki je predsednici Državnega zbora, mag. Urški Klakočar Zupančič, podaril knjigo Janeza Janše z naslovom Budnica. Na notranji strani knjige jo pričaka naslednje posvetilo: “Spoštovana predsednica Državnega zbora mag. Klakočar Zupančič, naj tudi vam čimprej zazvoni!”
Menda je knjiga končala v košu za smeti, vseeno pa naj bi predsednica Državnega zbora darovala 10 € za vse, ki so jim krivo sodili.
Kaj to pravzaprav pomeni? Ali gre za subtilno kritiko njenega vodenja parlamenta, nekakšen namig na »zvonec resnice« ali morda le za dobronameren poziv k budnosti? Eden od analitikov je suho pripomnil, da bi morda lahko šlo za ironičen odziv na politični slog predsednice, ki ji mnogi očitajo avtoritarno držo, drugi pa sprašujejo – morda malce hudomušno – ali ni poslanec enostavno mislil na zvonec v parlamentu, ki opozarja na premor ali prekinitev razprave?
Knjiga Budnica – politični manifest ali nekaj več?
Budnica, najnovejša izdaja Janeza Janše, je že ob izidu požela val zanimanja – in kakopak tudi kritik. Knjiga, ki jo mnogi opisujejo kot politični manifest, združuje govore, analize in komentarje avtorja, ki želi bralca spomniti na vrednote osamosvojitve ter nevarnosti, ki po njegovem mnenju grozijo Sloveniji danes. Vsebina? Politično nabita, brez zadržkov. Toda, roko na srce, ni presenečenje, da nekateri knjigo opisujejo kot “hvalnico SDS-u”, medtem ko jo drugi označujejo za “neprecenljiv prispevek k slovenski zgodovini”.
Pomembno je poudariti, da je knjiga izšla pri založbi Nova obzorja, ki jo mnogi povezujejo z desno politično opcijo. Čeprav jo Janša predstavlja kot “opozorilno budnico za vse Slovence,” se zdi, da jo bodo prebrali predvsem že prepričani. Morda pa je bilo posvetilo, naslovljeno na predsednico DZ, prav zato še toliko bolj pikro – kot da bi hotelo poudariti, da je ona tista, ki potrebuje prebujenje.
Je posvetilo darilo, provokacija ali nekaj tretjega?
Besede, ki jih je poslanec Hoivik namenil Klakočar Zupančičevi, so v političnih krogih hitro sprožile različne interpretacije. “Naj tudi vam čimprej zazvoni!” – ali je to metaforični poziv k boljšemu vodenju parlamenta, subtilna kritika trenutnih političnih odločitev ali zgolj simbolična misel? Če vprašate podpornike SDS, je to bila prijazna in iskrena želja. Kritiki pa trdijo, da je poslanec želel predsednico opozoriti na njene “napake”, vendar na način, ki ne meji neposredno na žalitev.
Če pogledamo širšo sliko, je jasno, da tovrstne geste niso nič novega v slovenskem političnem prostoru. Slovenska politika je polna simbolike, ki jo lahko razumejo le tisti, ki poznajo kontekst. Lahko bi rekli, da so podobna dejanja pogosto le “dimne zavese” za širšo javnost, medtem ko politični insiderji razumejo njihov pravi pomen.
Po prejemu knjige predsednica DZ ni podala javnega odziva, kar je – roko na srce – morda najboljša odločitev v trenutnih političnih razmerah. Medtem ko bi odgovor verjetno sprožil val novih debat in analiz, je tišina pogosto najboljša taktika, ko želiš izogniti dodatnemu eskaliranju situacije. Na drugi strani pa so poslanci SDS hitro stopili v bran svojemu kolegu, ki ga opisujejo kot “mladega, a preudarnega politika.”
Andrej Hoivik, sicer eden mlajših poslancev SDS, se je z leti izkazal za zagovornika Janševih politik. Njegova gesta z darilom knjige predsednici DZ je še ena v vrsti simbolnih dejanj, s katerimi želi SDS poudariti svojo politično filozofijo.
Kaj pomeni »zvonenje«?
Če poskušamo analizirati samo posvetilo, se pojavi več možnih interpretacij. V slovenskem političnem diskurzu se pogosto uporabljajo metafore, ki so hkrati ostre in izmuzljive. Zvonenje, prebujenje, budnica – vse to nakazuje na neko simboliko prehoda, morda tudi priznanje napak. Toda, ali je to res pravi način komunikacije med političnimi predstavniki?
Če dodamo še lokalni kontekst, lahko rečemo, da dogodek odraža splošno polarizacijo slovenske politike. Simbolične geste, kot je ta, imajo dvojni učinek – privržence utrdijo v prepričanju, da so “na pravi strani zgodovine”, nasprotnike pa jezijo s svojo navidezno neiskrenostjo. V tem smislu posvetilo Andreja Hoivika ni le darilo predsednici DZ, temveč tudi sporočilo vsem njenim političnim podpornikom.
Morda je najboljša lekcija, ki jo lahko potegnemo iz tega dogodka, ta, da simbolika v politiki ni nikoli nepomembna. Vsaka gesta, vsaka beseda in vsak, še tako majhen detajl ima svoj pomen – vprašanje je le, ali ga znamo razbrati. Slovenska politika je polna takšnih primerov, kjer so na videz majhne stvari postale simbol večjih razprav. Dogodek s Budnico ni izjema.
Citat politologinje dr. Polone Grilc je povzet iz članka na MMC RTV Slovenija, kjer je dogodek opisan kot del širšega političnega diskurza. Podatki o knjigi Budnica so povzeti iz uradnega opisa knjige založbe Nova obzorja.
Napisal: N. Z.
Vir: www, X
