Novice Show Life & Style Sci-Tech Šport Viral Piši na dlan

Ste vedeli, da je nošenje burke v sosednji Avstriji kaznivo? Še več – takšna je kazen, policija tudi nasilna (VIDEO)

DUNAJ – V Avstriji je že več kot šest let v veljavi zakon, ki prepoveduje nošenje burk in nikabov v javnosti. Ženske, ki zakon kršijo, so kaznovane z denarno kaznijo v višini 150 evrov. Toda, ali takšna zakonodaja res prinaša želene rezultate, ali gre le za ukrep, ki ustvarja še večjo distanco med skupnostmi?

Zakon z velikimi pričakovanji – in majhnimi rezultati?

Zakon je bil sprejet leta 2017, kot del širšega integracijskega paketa, ki je poleg prepovedi zakrivanja obraza uvajal tudi obvezne tečaje nemščine in družbenih vrednot za priseljence. Na papirju so bili cilji plemeniti – zaščita žensk, spodbujanje odprte komunikacije, celo izboljšanje javne varnosti. Toda v praksi? Številke so daleč od impresivnih. Po poročanju avstrijskih medijev, kot je Kurier, policija vsako leto izreče le nekaj sto kazni. Bi lahko rekli, da zakon zadeva manjšo skupino ljudi, kot se je sprva zdelo?

Da ne bo pomote – nošenje burk in nikabov v Avstriji je redek pojav, bolj izjema kot pravilo. Nekateri kritiki celo trdijo, da zakon ne rešuje nobenega resničnega problema, ampak deluje bolj kot politični manifest, namenjen ustvarjanju vtisa, da vlada “nekaj počne”. Profesor prava na dunajski univerzi je bil neposreden: “Ukrep se osredotoča na zelo majhno skupino žensk, ki v Avstriji nosijo burke, in je zato bolj politična gesta kot resnično potreben ukrep,” poroča Der Standard.

Avstrija proti Franciji: Kdo bolje upravlja z zakonodajo?

V Evropi ni Avstrija prva, ki je uvedla prepoved nošenja burk. Francija je že leta 2010 sprejela podoben zakon, ki pa ga spremljajo precej drugačne razmere. Francija je z večjo muslimansko skupnostjo soočena z več izzivi glede integracije, tamkajšnji zakon pa je prinesel številne konflikte – od pravnih sporov na Evropskem sodišču za človekove pravice do protestov na ulicah.

V Avstriji pa teh konfliktov skorajda ni. Zakaj? Ker burke in nikabe nosi izjemno majhen odstotek prebivalstva. Ironično, prepoved nagovarja problem, ki skoraj ne obstaja. Poleg tega mnogi opozarjajo, da zakon ustvarja nepotrebno stigmatizacijo že tako marginaliziranih skupin.

Bi podobna zakonodaja delovala tudi pri nas?

V Sloveniji smo imeli že leta 2015 poskus uvedbe podobnega zakona, ki pa je hitro padel. Predlagatelji so trdili, da burke niso skladne s slovenskimi vrednotami, medtem ko so nasprotniki opozarjali, da bi takšna zakonodaja kršila pravice posameznikov. Ministrstvo za notranje zadeve je jasno povedalo, da bi bila splošna prepoved nošenja burk in nikabov nesorazmeren ukrep – tudi zato, ker je v Sloveniji skoraj ni žensk, ki bi nosile tovrstna oblačila.

Toda v primerjavi z Avstrijo, kjer so zakoni že dolgo del političnega vsakdana, je Slovenija veliko bolj nevtralna. Morda zato, ker Slovenija, z vidika velikosti in raznolikosti prebivalstva, ni neposredno soočena s podobnimi vprašanji. Ali je to dokaz, da je slovenska družba bolj odprta ali preprosto bolj pragmatična? To ostaja odprto vprašanje.

Kaj pa družbeni vpliv?

Če pogledamo širšo sliko, se zdi, da prepoved nošenja burk in nikabov ni izboljšala integracije muslimanskih žensk v Avstriji. Pravzaprav se številne ženske zdaj odločajo, da se izogibajo javnim krajem, saj nočejo kršiti zakonodaje ali postati tarča stigmatizacije. Kakšna je posledica? Namesto integracije dobimo več izolacije, kar je ravno nasprotno od prvotnega cilja zakona.

Amnesty International je zakon kritiziral z besedami, da gre za “sporno politiko, ki cilja na že tako marginalizirane skupine”. Če k temu dodamo še, da so številni turisti, predvsem iz Zalivskih držav, kaznovani zgolj zaradi nepoznavanja zakonodaje, postane jasno, da zakon ne deluje tako, kot je bil zamišljen.

V Avstriji se zdi, da zakon bolj deluje kot orodje za politično signaliziranje, kot resnično orodje za družbeno spremembo. Čeprav se lahko strinjamo, da ima vsaka država pravico ščititi svoje vrednote, bi morda veljalo premisliti, ali je prepoved burk in nikabov res najboljša pot za dosego teh ciljev.

V Sloveniji podobnega zakona za zdaj verjetno ne potrebujemo, vendar to ne pomeni, da podobne razprave ne bodo znova prišle na dan. Vprašanje pa ostaja – ali bi morali v družbi, ki je tako majhna in povezana, najti drugačne poti za spodbujanje vključevanja in medkulturnega dialoga?

Vir: Der Standard, Kurier, Amnesty International, X.

Napisal: N. Z.