Čeprav so obrazi pred ambulantami mirni, pogled na uro in dolge vrste pred vrati izdajo tisto, kar pacienti raje ne povedo na glas – nezaupanje in nemoč. Leto dni trajajoča zdravniška stavka ni pustila le praznih ordinacij in prestavljenih operacij, temveč je razkrila še globlje razpoke v že tako načetem sistemu.

Zdravniška stavka je postala simbol za neuspešne reforme, napete odnose in zamujene priložnosti, kjer bolnik – naj bo to upokojenec, ki že tretjič kliče za pregled, ali mati novorojenčka, ki ne najde pediatra – največkrat ostane le številka v statistiki. Toda za temi številkami se skrivajo resnične zgodbe in posledice, ki jih ne kažejo zgolj grafični prikazi čakalnih dob.

Kaj pomenijo številke za resnične ljudi?

Na prvi pogled bi nekateri podatki lahko vlivali upanje – skupno število čakajočih pacientov je bilo januarja 2025 nižje kot leto prej. Vendar pa je resnična slika precej bolj zaskrbljujoča: število pacientov, ki čakajo dlje od dopustnega roka, se je povečalo za več kot 12 tisoč. Bolj povedno kot odstotki so zgodbe posameznikov – gospa iz Maribora, ki je morala na nujno diagnostiko za nevrološke težave čakati več kot pol leta, je na koncu obupala in se odločila za samoplačniško obravnavo. “Zakaj sploh plačujemo zavarovanje, če ob ključnem trenutku ne dobimo tistega, kar potrebujemo?” se sprašuje njen sin.

Usodne zamude in “majhni” zapleti

Zdravstvena oskrba je področje, kjer lahko zamuda pomeni razliko med okrevanjem in tragedijo. Zastopnica pacientovih pravic Vlasta Cafnik je izpostavila primer bolnice z anevrizmo, katere poseg je bil zaradi nepredvidenih razmer večkrat prestavljen – nazadnje predolgo. Ko je anevrizma počila, so jo sicer uspešno operirali, a je bitko izgubila. Takšni primeri so opozorilni znaki, da sistem ne sme zatajiti tam, kjer štejejo sekunde.

Preobremenjene bolnišnice in razmah samoplačništva

Podatki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) razkrivajo, da so v letu 2024 javne bolnišnice izvedle 2597 operacij manj kot leto prej, medtem ko so zasebniki s koncesijo opravili 5,6 odstotka več obravnav. To odpira pomembno vprašanje: se javno zdravstvo umika, zasebniki pa polnijo praznino? Tisti z boljšim finančnim zaledjem si samoplačniške preglede in operacije lahko privoščijo, medtem ko drugi čakajo – včasih predolgo.

Cafnikova opozarja, da so samoplačniški posegi mnogim zadnja rešitev, vendar ne bi smeli postati edina možnost. “Če imaš urejeno zdravstveno zavarovanje, bi morala biti obravnava dostopna brez dolgih mesecev čakanja – osnovno načelo solidarnosti v zdravstvu ne sme biti le mrtva črka na papirju,” poudarja.

Pomanjkanje osebnih zdravnikov: otroci brez pediatrov

Še bolj pereče pa so razmere na primarni ravni, kjer se Slovenija sooča s kritičnim pomanjkanjem pediatrov. Okoli 140.000 ljudi še vedno nima izbranega osebnega zdravnika, kar predstavlja sedem odstotkov vseh zavarovancev. Starši novorojenčkov, predvsem v ljubljanski regiji, so v stiski. “Zdravniki so dobesedno prepolni in ne morejo sprejemati novih pacientov,” pojasnjuje Marjan Sušelj, zastopnik pacientovih pravic. Pogosto slišimo zgodbe o starših, ki so pediatra iskali celo v Litiji, a tudi tam niso uspeli. Kako naj mati, ki že tako premalo spi zaradi dojenčka, išče pediatra zunaj svojega mesta?

Zakaj je nezaupanje tako globoko?

Ena največjih posledic dolgotrajne stavke je skrhan odnos med pacienti in zdravstvenim osebjem, ki je posledica ne le čakalnih dob, temveč tudi slabe komunikacije in vedno večje obremenjenosti zaposlenih. Nekateri pacienti svoje razočaranje izražajo z jezo – od pasivnih komentarjev do verbalnih napadov. Po drugi strani pa tudi zdravstveni delavci niso imuni na stres. “V ortodontski ordinaciji sem slišal kričanje na otroka, naj drži usta odprta. Ni opravičila za takšno vedenje, a razumeti moramo, da so tudi zdravniki ljudje, ki delajo v nevzdržnih razmerah,” priznava Sušelj.

Kaj nam prinaša prihodnost?

Vlada in sindikat Fides še vedno nista našla skupnega jezika, čeprav so bila pogajanja občasno konstruktivna. Medtem ko vlada poudarja, da je izpolnila večino zahtev, zdravniki vztrajajo, da brez dolgoročne sistemske rešitve – od izboljšanja pogojev dela do ločenega zdravniškega plačnega stebra – stavke ne bodo končali.

A vprašanje, ki ostaja v zraku, je: kolikšno ceno bomo plačali pacienti? Razumljivo je, da je sistem reform potreben, a če te prihajajo z zmedo, zamudami in političnimi igrami, bo posledica še večje nezaupanje. “Z improviziranjem delamo strateške napake,” opozarja Sušelj. Zdravstveni sistem naj bi bil temelj blaginje in zaupanja, a ko pacienti v ambulantah začnejo izgubljati potrpljenje, to pomeni, da je sistem presegel točko preloma.

Rešitev mora priti prej, preden zaupanje povsem izgine – kajti izgubiti zaupanje je lahko hitro, pridobiti nazaj pa traja mnogo let.

Napisal: E. K.

Vir: STA, Freepik

SLOVENSKA BISTRICA – Dolge vrste in jeza ob čakanju na osebnega zdravnika

Zadnji dnevi so v Slovenski Bistrici zaznamovani z dolgimi čakalnimi vrstami za vpis k osebnemu zdravniku, kar je sprožilo val ogorčenja med prebivalci. Občani, ki so vajeni hitrega dostopa do zdravstvenih storitev, zdaj ure čakajo, da se vpišejo k osebnemu zdravniku. Objava Zmaga Jelinčiča Plemenitega na družbenih omrežjih je dodatno razburkala razpravo. V njej je opozoril na diskriminacijo, pri čemer je poudaril, da “Slovenci, ki delajo in plačujejo davke, nimajo dostopa do zdravnikov, medtem ko so migranti deležni boljše zdravstvene oskrbe” (vir: Zmago Jelinčič, objava na Facebooku).

Pomanjkanje zdravnikov v Slovenski Bistrici

Glavni problem, s katerim se soočajo prebivalci, je pomanjkanje osebnih zdravnikov. Ta situacija je še poslabšana z zapiranjem nekaterih ambulant in selitvijo zdravniškega osebja v druge kraje. Na primer, včeraj so prebivalci prejeli obvestilo, da je ambulanta v Celju začasno zaprta, pacienti pa so bili preusmerjeni v Vojnik. Za številne starejše in manj mobilne prebivalce, ki se težko prevažajo v sosednje kraje, to predstavlja veliko oviro pri dostopu do zdravstvene oskrbe.

V Zdravstvenem domu Slovenska Bistrica trenutno primanjkuje zdravnikov, kar vpliva na dolgoročno oskrbo prebivalcev. Po poročanju portala Slovenska Bistrica Online je bil del ambulant zaprt ali preusmerjen zaradi preobremenjenosti zdravniškega osebja (vir: Slovenska Bistrica Online). Kljub obljubam vlade o izboljšavah in zmanjšanju čakalnih vrst, prebivalci še vedno čakajo na konkretne ukrepe.

Organizacija zdravstvene oskrbe v občini

Eden izmed predlogov za izboljšanje stanja je reorganizacija zdravstvene oskrbe v občini. Po besedah župana se trenutno preučujejo različne rešitve, vključno s tem, da bi lokalne oblasti same organizirale dopolnilne zdravstvene storitve za prebivalce. To bi lahko vključevalo povečanje števila družinskih zdravnikov ali sodelovanje z zasebnimi ponudniki zdravstvenih storitev. Kljub temu pa je župan izpostavil, da bodo potrebna dodatna sredstva in podpora države za izvedbo teh načrtov.

Kritike zdravstvenega sistema

Pomanjkanje zdravnikov in dolge čakalne vrste so sprožile širšo razpravo o stanju zdravstvenega sistema v Sloveniji. Veliko ljudi meni, da je trenutni sistem preobremenjen, zdravniki pa delajo pod velikim pritiskom. Vse več prebivalcev izraža nezadovoljstvo nad tem, da se zdravstvene storitve selijo iz manjših krajev, kar vpliva na kvaliteto življenja predvsem starejših in ranljivih skupin.

Zmago Jelinčič Plemeniti, politik, ki pogosto kritizira aktualne razmere v državi, je v svoji objavi izpostavil, da so obljube vlade o zmanjšanju čakalnih vrst ostale neizpolnjene. Kot pravi Jelinčič: “Obljubljali so boljše zdravstvene storitve, a očitno so ukrepi le na papirju”.

Prebivalci zahtevajo ukrepe

Prebivalci Slovenske Bistrice so razočarani nad trenutno situacijo in zahtevajo hitre ukrepe za izboljšanje dostopa do zdravnikov. Dolge čakalne vrste, ki so se v zadnjih dneh še podaljšale, kažejo na potrebo po sistemskih spremembah v zdravstvenem sektorju, še posebej v manjših krajih, kjer so zdravstvene storitve ključnega pomena.

Medtem ko se čaka na odziv oblasti, pa ostaja vprašanje, kako bodo prebivalci dosegli ustrezno oskrbo, še posebej v zimskih mesecih, ko bo dostop do zdravstvenih storitev še bolj obremenjen. Kljub trenutnim težavam pa mnogi upajo, da bodo lokalne in državne oblasti našle trajnostno rešitev za prebivalce Slovenske Bistrice in okolice.

Napisal: N. Z.

Vir: FB

Od 1. septembra 2024 bo na vseh letališčih v Evropski uniji ponovno uvedena omejitev 100 mililitrov za tekočine, ki jih lahko potniki prinesejo na letalo v ročni prtljagi. Ta ukrep je začasen in je posledica tehničnih težav z novimi varnostnimi skenerji, ki so jih nekatera letališča že začela uporabljati.

Vračanje stare omejitve: Kaj se je zgodilo?

Nova tehnologija, znana kot C3 EDSCB, je bila uvedena z namenom izboljšanja varnostnih pregledov na letališčih. Ti napredni skenerji so omogočali potnikom, da prinesejo večje količine tekočin, ne da bi jih morali odstraniti iz prtljage, saj so lahko natančno zaznali eksplozivne snovi v različnih oblikah. To je pomenilo hitrejše in enostavnejše varnostne preglede, kar je bilo veliko olajšanje za potnike.

Vendar pa so nedavne tehnične ugotovitve Evropske komisije pokazale, da programska oprema teh novih skenerjev ne more zanesljivo zaznati nevarnih snovi v tekočinah, ki presegajo 330 mililitrov. Kot rezultat tega so se pojavili pomisleki glede varnosti, kar je Evropsko komisijo prisililo, da začasno ponovno uvede omejitev na 100 mililitrov tekočine, poročajo.

Kaj to pomeni za potnike?

Potniki bodo morali ponovno upoštevati omejitev 100 mililitrov za posamezno posodo tekočine, kar pomeni, da bodo morali tekočine pred varnostnim pregledom shraniti v majhne posodice in jih postaviti v prozorne vrečke. Ta ukrep bo verjetno povzročil daljše čakalne vrste in večjo zmedo, zlasti na tistih letališčih, kjer so se potniki že navadili na sproščene omejitve.

Poleg tega bodo letališča, ki so že investirala v novo tehnologijo, utrpela finančne izgube, saj so C3 skenerji precej dražji in zahtevajo več vzdrževanja v primerjavi s starejšimi rentgenskimi napravami. Upravljavci letališč so izražali nezadovoljstvo, saj menijo, da so nova pravila nepravično kaznovala tiste, ki so se zgodaj odločili za investicije v napredno tehnologijo.

Kakšna je prihodnost?

Čeprav je Evropska komisija ta ukrep označila kot začasen, ni jasno, kdaj bo omejitev 100 mililitrov ponovno odpravljena. Medtem se bo potnikom priporočalo, da se držijo starih omejitev, da bi se izognili težavam pri varnostnih pregledih. Evropska komisija tesno sodeluje z državami članicami in industrijo, da bi čim prej našli tehnične rešitve in ponovno omogočili uporabo naprednih skenerjev brez stroge omejitve tekočin.

Če potujete po EU po 1. septembru, bodite pripravljeni na dodatne varnostne postopke in se prepričajte, da so vaše tekočine v skladu z novimi/ponovno uvedenimi omejitvami.

Napisal: N. Z.

Vir: www, Pexels