CELJE – Kanalizacija se izliva v Savinjo, prebivalci ogorčeni.

Posnetki, ki so zaokrožili po družbenih omrežjih, prikazujejo izliv fekalij in odpadnih voda v reko Savinjo v Celju. Izliv se nahaja v neposredni bližini knjižnice, kar je povzročilo val ogorčenja med prebivalci. Ti so situacijo primerjali s podobnimi težavami v Kopru, kjer kanalizacija teče naravnost v morje. Kot je zapisano v enem izmed komentarjev na Facebooku: “Tudi v Celju je tako kot v Kopru. V Kopru kanalizacija v morje, v Celju pa v Savinjo”.

Dolgotrajne težave z infrastrukturo

Nekateri komentatorji so izrazili svoje nezadovoljstvo nad dolgoletnim neukrepanjem lokalnih oblasti in vlade. Eden izmed uporabnikov družbenih omrežij je zapisal: “To je že dolgo težava”. Poudarjajo, da so bile priložnosti za reševanje tega problema že pred leti, vendar se stanje ni izboljšalo. Nekateri uporabniki so tudi posmehljivo komentirali, da je krivda prelagana med različnimi političnimi strankami. Kot je ironično komentiral en uporabnik: “Bogi Golob kriv za vse, kaj ste pa vi naredili, da ne bi bilo tako?”

Okoljski vplivi izliva kanalizacije

Problem ni zgolj estetski ali političen, temveč tudi resna okoljska grožnja. Izliv kanalizacije v reko lahko povzroči onesnaženje vode ter ogrozi ekosistem in zdravje ljudi, ki živijo v bližini. Iz knjigoveznice blizu knjižnice poročajo o neznosnem smradu, kar je še dodatno razburilo prebivalce. Kot je zapisal eden izmed komentatorjev: “Evo, še pri Miško knjižko, smrdi do vhoda knjižnice!!!”

Takšne situacije opozarjajo na potrebo po izboljšanju komunalne infrastrukture v slovenskih mestih. Ena od večjih težav je tudi starost kanalizacijskih sistemov, ki ne morejo več prenesti večjih obremenitev ob večjih nalivih. “Vse je planirano za manjšo količino odpadnih voda, zdaj pa se cisterne polnijo prehitro,” pojasnjuje okoljski strokovnjak Jože Golob za RTV Slovenija.

Kdo je odgovoren?

Odzivi na družbenih omrežjih so bili večinoma osredotočeni na politično odgovornost in nesposobnost lokalnih oblasti. Več ljudi se je spraševalo, zakaj se takšne težave pojavljajo in kdo je kriv. Eden izmed komentatorjev je ob tem zapisal: “Ko je bil župan Bojan Šrot, se kaj takega v Celju ni dogajalo”. Takšne izjave opozarjajo na razočaranje prebivalcev nad trenutnim stanjem in pomanjkanjem ukrepov.

Politična odgovornost je postala osrednja tema razprav na spletu, pri čemer so uporabniki družbenih omrežij zahtevali pojasnila tako od lokalnih kot državnih organov. Eden od komentatorjev je neposredno naslovil vprašanje voditeljem: “Kdo je dal zeleno luč za to nesnago?”. Poudarjajo potrebo po večji transparentnosti in sodelovanju med različnimi ravnmi oblasti, da se podobni primeri ne bi ponavljali.

Zahteve po ukrepanju

Ob videnem in zaznanem smradu so prebivalci Celja pozvali k hitremu ukrepanju. Več komentatorjev je predlagalo, da se posnetki posredujejo lokalnim medijem in komunalnim službam. “Najtežje je v medije dati. Za to so pristojne službe, komunala in inšpekcija,” je bil eden izmed komentarjev. Takšni pozivi nakazujejo na frustracije prebivalcev, ki od oblasti zahtevajo boljšo komunikacijo, transparentnost in hitre rešitve.

Vse več prebivalcev je prepričanih, da je potrebna prenova infrastrukture, predvsem kanalizacijskih sistemov, ki ne morejo več vzdrževati vse večjih obremenitev. Vzdrževanje in nadgradnja kanalizacijskih omrežij, skupaj z nadzorom nad izpusti, so nujni ukrepi, če želimo preprečiti nadaljnje ekološke katastrofe.

Iskanje rešitev

Okoljski strokovnjaki že več let opozarjajo, da je slovenska komunalna infrastruktura preobremenjena in zastarela. Kanalizacijski sistemi v večjih mestih, kot sta Koper in Celje, so zasnovani za bistveno manjše obremenitve, kot jih danes prinašajo povečano prebivalstvo, industrializacija in podnebne spremembe. “Rešitve, kot so novi rezervoarji za meteorne vode in obsežnejše čistilne naprave, so nujne,” poudarja inšpektor za okolje Janez Kranjc v intervjuju za RTV Slovenija.

Prebivalci Celja in okoliških mest se soočajo z vedno večjimi okoljskimi izzivi, zato bo ključno, da se čim prej sprejmejo ukrepi, ki bodo preprečili nadaljnje onesnaženje slovenskih rek in morij.

Napisal: N. Z.

Vir: www, FB

CELJE – Pohvale za reševalni pas! Vozniki pokazali izjemno disciplino

Na odseku Celje vzhod Dramlje so vozniki znova pokazali izjemno odgovornost in disciplino ob prometnem zastoju, ko so brezhibno ustvarili reševalni pas, kar je omogočilo hitrejši dostop intervencijskih vozil do kraja nesreče. Reševalni pas je ključen element v nujnih situacijah, saj lahko reševalcem, gasilcem in policistom omogoči dragocen čas, ki ga potrebujejo za pomoč ponesrečencem ali reševanje drugih kritičnih situacij.

Pomembnost reševalnega pasu

V prometnih zastojih je ustvarjanje reševalnega pasu zakonodajno obvezno, a kljub temu mnogi vozniki še vedno zanemarjajo to pomembno pravilo. Na srečo, tokratna situacija dokazuje, da se ozaveščenost voznikov povečuje, kar je nujno za varnost vseh udeležencev v prometu. V vsakem trenutku lahko pride do nesreče, zato je pravilna reakcija vseh vpletenih ključna.

Pohvale voznikom

Fotografija, ki prikazuje pravilno ustvarjen reševalni pas na tem odseku, je požela val pohval na družbenih omrežjih. Uporabniki so pohvalili disciplino in odgovornost voznikov, ki so v ključnem trenutku poskrbeli, da intervencijska vozila niso izgubila dragocenih minut. Pripombe so poudarjale, da bi morala takšna dejanja postati redna praksa in ne izjema.

Kako pravilno ustvariti reševalni pas?

Reševalni pas se vedno oblikuje tako, da se vozila na levem voznem pasu pomaknejo skrajno levo, medtem ko se vozila na desnem pasu umaknejo skrajno desno. Ta manever omogoča, da je osrednji del ceste prost za intervencijska vozila.

Pravilna uporaba reševalnega pasu lahko reši življenja. Vsak trenutek šteje, ko se borimo za človeška življenja ali preprečujemo večje katastrofe. Dogodek na odseku Celje vzhod Dramlje je odlična lekcija, kako lahko vozniška solidarnost in pravilna reakcija prispevata k skupni varnosti.

Napisal: N. Z.

Vir: FB

Elektronska osebna izkaznica – nova rešitev, ki obljublja hitrost, preprostost in varnost. Toda ali je vse tako idealno, kot trdijo? Preverili smo, ali boste svojo izkaznico res prejeli v nekaj minutah ali gre zgolj za marketinški trik.

Kaj obljubljajo?

Elektronska osebna izkaznica je predstavljena kot velika novost na področju digitalne identifikacije. Obljubljajo vam, da boste lahko oddali vlogo in prejeli svojo novo digitalno izkaznico v le nekaj minutah, brez nepotrebnega čakanja. Postopek naj bi bil preprost, hiter in dostopen vsem. Zveni kot sanje, kajne? Pa je res tako?

View this post on Instagram

A post shared by Ministrstvo za digitalno preobrazbo (@digitalslo)

Resnica o hitrem postopku

Če ste kdaj obiskali upravno enoto, veste, da hitro in učinkovito pridobivanje dokumentov ni vedno realnost. Zdaj nam obljubljajo, da bo postopek za elektronsko osebno izkaznico poenostavljen, a moramo biti skeptični. Ko govorimo o nekaj minutah, ali to res pomeni, da boste v tem času opravili vse formalnosti ali vas po tem čaka še kakšno nepričakovano presenečenje?

Prvi korak je oddaja vloge, kjer bodo zbrali vse vaše podatke in posneli fotografijo. Nato pa sledi še postopek preverjanja in izdaje izkaznice. Torej, bo trajalo le nekaj minut ali gre zgolj za marketinško igro z besedami? Po vseh napovedih je hitro oddajanje vloge možno, vendar boste na končno izkaznico vseeno morali počakati nekaj dni.

Marketinški trik ali realnost?

Elektronska osebna izkaznica naj bi zagotavljala lažji dostop do javnih storitev, varno digitalno podpisovanje dokumentov in varno identifikacijo na spletu. A hkrati mnogi dvomijo, da bo pridobivanje res tako preprosto. Kaj hitro se lahko zgodi, da boste naleteli na tehnične težave, pozabili geslo ali imeli težave z digitalnim podpisovanjem.

Poleg tega se postavlja vprašanje, ali bo ta tehnologija res tako dostopna vsem. Ali bodo starejši ali manj tehnično vešči ljudje lahko izkoristili vse prednosti elektronske izkaznice? Digitalizacija je sicer nujna, a ali smo na to res pripravljeni?

Varna uporaba ali nova past?

V svetu, kjer so kibernetski napadi postali vsakodnevna grožnja, ni čudno, da se ljudje sprašujejo, ali je njihova digitalna identiteta res varna. Elektronska osebna izkaznica naj bi zmanjšala možnost ponarejanja in omogočila varen dostop do digitalnih storitev. A kako bo v praksi? Če se tehnologija ne bo razvijala vzporedno z varnostnimi sistemi, se lahko zgodi, da bomo imeli več težav, kot si predstavljamo.

Zagotovo se mnogi sprašujejo, ali bo nova tehnologija res prinesla boljšo varnost ali pa bomo postali še bolj ranljivi za nove načine zlorab.

Ali res potrebujemo še en digitalni dokument?

Živimo v dobi digitalnih inovacij, kjer se vse seli na splet. Ampak se moramo vprašati, ali res potrebujemo še en digitalni dokument, ki bo nadomestil tistega, ki ga že imamo? Elektronska osebna izkaznica je korak naprej, a koliko Slovencev bo dejansko potrebovalo vse funkcije, ki jih prinaša? Ali bo to le še ena birokratska rešitev, ki bo dodala še več zmede?

Kje jo lahko pridobite brez čakanja?

Če želite preizkusiti hitrost tega postopka in se izogniti dolgim vrstam, imate letos priložnost, da oddate svojo vlogo kar na sejmu MOS v Celju, ki bo potekal od 18. do 22. septembra 2024. Tam bodo omogočili oddajo vlog na licu mesta, pri čemer boste lahko uredili tudi fotografijo in druge formalnosti.

To je idealna priložnost, da preverite, ali res lahko vse uredite v nekaj minutah. Ampak pazite – vaša nova elektronska izkaznica vam bo morda dostavljena šele čez nekaj dni.

Je elektronska osebna izkaznica prelomna inovacija ali le še ena iluzija?

Na prvi pogled elektronska osebna izkaznica zveni kot odlična rešitev. Hitrost, preprostost in varnost – kdo tega ne bi želel? Toda ali je vse res tako enostavno, kot trdijo? Ali bo postopek res trajal le nekaj minut ali bomo na koncu spet obtičali v birokratskem labirintu?

Čas bo pokazal, ali bo ta nova tehnologija res izboljšala naše življenje ali pa bomo ostali z občutkom, da gre za še en marketinški trik, ki ne izpolni vseh obljub. Preizkusite sami in ugotovite, ali je to res prihodnost ali zgolj nova birokratska ovira.

Napisal: N. Z.

Vir: IG, Pexels

Slovenska obveščevalna agencija (SOVA) in celjska policija sta v skupni akciji prijeli 17-letnega islamskega skrajneža, pri katerem so zaznali začetne znake radikalizacije. Mladoletnik, ki prihaja iz območja nekdanje Jugoslavije in je v Slovenijo prišel pred letom dni, je bil aretiran po tem, ko so ga izsledili v zaprti spletni skupini, kjer je širil skrajne ideje in videoposnetke Islamske države. Osumljenca obravnavajo zaradi kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti.

SOVA je prišla na sled mlademu skrajnežu v zaprti spletni skupini, kjer je osumljenec delil skrajne vsebine in motivacijske videoposnetke Islamske države. Po zaznavi teh aktivnosti je policija izvedla racijo in mladoletnika prijela v Celju. Pri hišni preiskavi pri osumljencu niso našli nobenega orožja ali eksploziva, vendar so pri njem odkrili začetne znake radikalizacije, vključno z motivacijskim govorom v tujem jeziku, kar bi lahko služilo kot dokaz novačenja novih skrajnežev​.

Po neuradnih informacijah osumljenec ni bil povezan z nobeno znano teroristično organizacijo in naj bi deloval samostojno. Čeprav ni kazal znakov, da bi načrtoval konkretno teroristično dejanje, je njegovo delovanje zbudilo pozornost oblasti, ki so ga zato prijele in podale kazensko ovadbo na pristojno državno tožilstvo. Primer kaže, da Slovenija kljub svoji majhnosti ni imuna na grožnje globalnega terorizma​.

Primer iz Celja spominja na nedavne dogodke na Dunaju, kjer so zaradi groženj s terorističnim napadom odpovedali tri koncerte Taylor Swift. Čeprav mladoletnik iz Celja ni bil neposredno povezan s temi dogodki, se zdi, da podobne grožnje postajajo vse bolj prisotne tudi v Sloveniji. Kljub temu so obveščevalne in varnostne službe v Sloveniji pokazale, da so sposobne hitro ukrepati in pravočasno zaznati potencialne grožnje.

Ta primer poudarja pomembnost stalne pozornosti in preventive pri obravnavi potencialnih varnostnih groženj, saj radikalizacija in terorizem ne poznata meja. Slovenski organi pregona se bodo morali še naprej soočati s tovrstnimi izzivi, da bi zagotovili varnost državljanov.

EK; Slovenska obveščevalna agencija, Pexels