Včasih je bilo dovolj, da si z dvajsetimi evri napolnil vrečko s sadjem, zelenjavo, kakšnim mlečnim izdelkom in še ostalo je za nekaj osnovnih živil. Danes? Dvajset evrov zadostuje za nekaj osnovnih izdelkov, a občutek zadovoljstva, da si kupil “vse, kar potrebuješ,” je že zdavnaj izginil. Čeprav se morda zdi, da so cene v zadnjem letu nekoliko umirile, je dolgoročni pogled veliko manj optimističen – v povprečju moramo za hrano odšteti 44 % več kot pred desetimi leti.

Največji “zmagovalci” podražitev? Sadje, oljčno olje in krompir.

Cene hrane v desetletju navzgor – ampak koliko in zakaj?

Če primerjamo današnje cene s povprečjem leta 2015, so nekatere številke naravnost osupljive. Sadje se je podražilo za 106 %, oljčno olje skoraj za 100 %, krompir in maslo pa nista daleč za tem.

Se spomnite, ko je bilo mogoče za kilogram jabolk odšteti manj kot evro? Danes lahko cena za boljše sorte preseže dva evra na kilogram, medtem ko so cene tropskega sadja včasih celo višje. Zakaj? Po eni strani suše in nepredvidljive vremenske razmere v Evropi in po svetu, po drugi strani rast stroškov transporta in dela. Če dodamo še vpliv trgovskih marž in povpraševanje, ki ne pojenja, dobimo popolno formulo za nenehne podražitve.

A ni le sadje tisto, ki je podražilo nakupovalno izkušnjo. Oljčno olje je skoraj podvojilo svojo vrednost. Pomanjkanje pridelka v Španiji, ki je največja izvoznica oljčnega olja v Evropi, se močno pozna tudi pri nas. Lani so nekatere steklenice oljčnega olja presegale tudi 15 evrov, kar je za povprečnega potrošnika povsem nesprejemljivo.

In potem je tu še krompir, včasih tako osnovno živilo, da smo ga jemali za samoumevnega. Njegova cena je zrasla skoraj v enakem obsegu kot olje, kljub temu da je Slovenija tradicionalno krompirjeva država. Zakaj? Kmetje opozarjajo, da pridelava postaja vse težja zaradi vremenskih sprememb in dražje pridelovalne opreme. Domačega krompirja ni več v izobilju, uvoženi pa nas vedno več stane.

Podražitve leta 2022 – in kaj se dogaja zdaj?

Če se ozremo nazaj, je bilo leto 2022 tisto, ko so nas podražitve dobesedno “udarile po žepu”. 18,6-odstotna rast cen hrane in pijač je bila najvišja po letu 2000. Takrat so rekorderji podražitev postali sladkor (+59 %), jedilno olje (+43 %), maslo (+40 %) in celo mleko (+38 %).

A čeprav se je inflacija od takrat umirila – lani je bila 2,6-odstotna – cene se niso vrnile na prejšnje ravni. To pomeni, da hrana ostaja draga, le šok podražitev ni več tako izrazit.

Po mnenju Mariče Lah iz Trgovinske zbornice Slovenije je rast cen hrane v Sloveniji nižja od povprečja EU, kar bi potrošnike moralo vsaj malo pomiriti. A v praksi občutek ostaja drugačen – koliko Slovencev dejansko občuti to “umiritev” pri svojih nakupih?

Hrvaška je rekla “Dovolj!” – bo Slovenija sledila?

Na Hrvaškem so potrošniki nedavno vzeli stvari v svoje roke in množično bojkotirali trgovine zaradi vse višjih cen osnovnih živil. Rezultat? Trgovci so imeli v enem tednu kar 44 milijonov evrov manj prometa.

Bo kaj podobnega doletelo tudi Slovenijo?

V Zvezi potrošnikov Slovenije menijo, da so bojkoti legitimen izraz nezadovoljstva, a opozarjajo, da se potrošniki vse bolj spreminjajo v profesionalne iskalce ugodnih ponudb. Spremljanje akcij, primerjava cen, preverjanje vsebnosti embalaže – je nakupovanje sploh še spontano ali je postalo dnevna matematična vaja?

Kaj nas čaka v prihodnje?

Napovedi ekonomistov so previdne. Čeprav inflacija ostaja nizka (1,9 % v Sloveniji, 4,5 % na Hrvaškem), so globalni trendi nepredvidljivi. Stroški energije, rast minimalne plače, vremenske razmere – vse to vpliva na prihodnje cene.

Slovensko povprečno gospodinjstvo za hrano trenutno porabi 15,5 % svojega proračuna, medtem ko hrvaško 19 %. A to še ne pomeni, da imamo lažjo situacijo – stroški življenja pri nas hitro rastejo tudi na drugih področjih.

Potrošniki ostajajo previdni, trgovci iščejo ravnotežje med cenovno konkurenčnostjo in dobičkom. A dejstvo ostaja – ko bo v nakupovalni košari ostalo manj za več denarja, se bo nezadovoljstvo povečalo. In vprašanje ni več, ali bo kdo ukrepal, temveč kdo bo to storil prvi.

Napisal: E. K.

Vir: Dnevnik, Freepik

Leto 2025 prinaša vrsto sprememb, ki bodo segle v vsak kotiček našega vsakdana – od trgovskih polic do položnic za elektriko. Medtem ko napovedi kažejo na umiritev cen hrane, se zdi, da bodo stroški električne energije občutno narasli. Kaj to pomeni za slovenska gospodinjstva in podjetja? Poglobimo se v ključne trende, ki bodo zaznamovali prihajajoče leto.

Gospodarska rast: Med upanjem in previdnostjo

Slovensko gospodarstvo naj bi prihodnje leto doživelo zmerno rast, podprto z domačo potrošnjo in okrepljenim izvozom. Evropska komisija sicer opozarja, da globalni gospodarski dejavniki še vedno povzročajo negotovost, vendar ostaja optimistična glede napovedi za Slovenijo. Rast BDP naj bi znašala okoli 2,5 odstotka, kar je nekoliko nižje od prvotnih pričakovanj, a še vedno stabilno.

A kakšna bo realnost v vsakdanjem življenju? Analitiki opozarjajo, da bo rast nekoliko omejena zaradi naraščajočih stroškov energije in surovin, kar bo vplivalo tako na podjetja kot na posameznike. Zanimivo je, da se tokrat kaže nenavadna situacija – cene hrane bodo upadale, medtem ko bodo energetski stroški eksplodirali. Ta kontrast bo ustvaril specifične priložnosti in izzive.

Cene hrane: Dih prostora za gospodinjstva

Po letih vrtoglavih cen, ki so obremenjevale družinske proračune, prihajajo ugodnejši časi na področju hrane. Globalna proizvodnja kmetijskih dobrin je v porastu, kar pomeni, da bodo cene osnovnih živil, kot so kruh, mleko in meso, nekoliko nižje. To je odlična novica, zlasti za družine, ki so se v zadnjih letih spopadale z draginjo. Na lokalni ravni to pomeni večje povpraševanje po domačih izdelkih, kar bi lahko spodbudilo manjše slovenske pridelovalce.

A pozor – manjša obremenitev pri hrani ne pomeni nujno splošnega olajšanja. Stroški energije bodo namreč kosali prihranke, ki jih bomo morda dosegli pri prehrani.

Cene elektrike: Ko se položnica spremeni v šok

Čeprav vlada do konca februarja 2025 ohranja regulacijo cen elektrike, se po tem obdobju pričakuje občutno povečanje stroškov. Kaj to pomeni za povprečno gospodinjstvo? Stroški elektrike bi se lahko povišali za 10–20 odstotkov, odvisno od porabe in vrste pogodbe z dobaviteljem. Poleg tega se obeta ponovno uvedbo prispevka za obnovljive vire energije (OVE), kar bo dodatno obremenilo končne uporabnike.

Podjetja se bodo soočala z večjim pritiskom na svoje stroške. Posebej prizadeti bodo energetsko intenzivni sektorji, kot so industrija in proizvodnja. Vendar pa se na tem področju obeta tudi nekaj svetlih točk – prehod na obnovljive vire energije postaja vse bolj dostopen, kar bi lahko dolgoročno ublažilo vpliv višjih cen elektrike.

Poslovni trendi: Kako se pripraviti na leto 2025?

Med ključnimi poslovnimi trendi za leto 2025 je nadaljnje zniževanje obrestnih mer, kar bo omogočilo cenejše zadolževanje za podjetja in posameznike. A to ne pomeni, da bodo vse panoge enako uspešne. Automobilska industrija, na primer, se pripravlja na rast svetovne prodaje električnih vozil, vendar bo sočasno soočena z novimi omejitvami za vozila z motorji na notranje zgorevanje.

Prav tako bodo vse bolj v ospredju trajnostne prakse. Podjetja, ki bodo vlagala v zelene tehnologije in krožno gospodarstvo, bodo imela prednost na trgu, saj bodo kupci postajali vse bolj ozaveščeni o vplivu proizvodnje na okolje.

Kako naj se prilagodimo spremembam?

Za gospodinjstva bo ključno, da prilagodijo svoj proračun novim razmeram. Izračunajte svojo porabo energije, razmislite o energetski učinkovitosti doma in izkoristite subvencije za prehod na obnovljive vire energije, ki jih ponuja država. Po drugi strani pa bo nižja cena hrane priložnost, da razmislite o večji podpori lokalnim pridelovalcem – kar je dobro za vas in za gospodarstvo.

Podjetja bodo morala investirati v tehnologije, ki zmanjšujejo odvisnost od dragih surovin in energije. Prav tako bo nujno spremljati trende v financiranju, saj bo dostop do cenejšega kapitala omogočil hitrejše prilagoditve na trgu.

Napisal: E. K.

Vir: www, Freepik