Slovenci, ste pripravljeni? Hrvaška inflacija podira rekorde – nas čaka enak scenarij?

V zadnjih mesecih se Hrvaška vse bolj oddaljuje od povprečja evroobmočja, a na način, ki ga tamkajšnji prebivalci ne bi želeli – inflacija v državi ostaja najvišja med vsemi državami z evrom. Čeprav so nekateri pričakovali, da se bo po lanskem šoku zaradi uvedbe evra stanje stabiliziralo, se cene še naprej vzpenjajo, trgovci pa opozarjajo, da bo pomlad lahko še dražja.

V začetku leta 2025 se je letna stopnja inflacije na Hrvaškem povzpela na štiri odstotke, kar je najvišja vrednost v celotnem evroobmočju. Po podatkih Državnega zavoda za statistiko (DZS) je bila harmonizirana inflacija še višja – pet odstotkov, kar je skrb vzbujajoče, saj je to že četrti zaporedni mesec rasti cen.

Če pogledamo druge države, ki se prav tako spopadajo s podražitvami, je Hrvaška prehitela Belgijo (4,4 %), Slovaško (4,1 %), Avstrijo (3,5 %) in Litvo (3,4 %). Povprečje evroobmočja je bilo januarja 2,5 %, kar pomeni, da je hrvaška inflacija skoraj dvojno višja od povprečja EU. Kaj povzroča ta cenovni pritisk in ali se lahko v prihodnjih mesecih pričakuje izboljšanje?š

Kaj poganja podražitve?

Podrobnejša analiza pokaže, da največji delež k inflaciji prispevajo storitve, katerih cene so se v enem letu dvignile za kar 6,3 %. Hrana, pijača in tobak so se podražili za 4,7 %, energija za 4,5 %, medtem ko so cene industrijskih neprehrambenih izdelkov ostale skoraj nespremenjene (+0,5 %).

A zanimiv podatek se skriva v mesečni primerjavi: cene energije so se samo v januarju dvignile za 2,2 %, storitve za 1,4 %, hrana in pijača pa za 1 %. To pomeni, da se trend dviga cen nadaljuje in bi lahko do konca pomladi dosegli še višje vrednosti.

Hrvaški ekonomisti opozarjajo, da so trgovske marže ključen dejavnik pri oblikovanju cen, saj trgovci v povprečju dodajo približno 30 % vrednosti na izdelke, ki jih prodajajo. Čeprav marže ostajajo stabilne, rast stroškov dela, distribucije in surovin pomeni, da se trgovci ne želijo odreči dobičku in podražitve preložijo na kupce.

Bojkot trgovin: potrošniki udarili nazaj

Hrvaški potrošniki so se na vztrajne podražitve odzvali z nepričakovano potezo – bojkotom velikih trgovskih verig. 24. januarja so številni kupci ostali doma, parkirišča pred supermarketih so samevala, nekatere trgovine pa so celo poročale o 50-odstotnem padcu prometa.

Organizatorji bojkota so bili navdušeni, saj so trgovci v naslednjih dneh napovedali nižje cene za več kot 250 izdelkov, ponekod tudi do 30 %. A vprašanje ostaja – je šlo zgolj za začasno potezo ali pa bodo cene dolgoročno ostale nižje?

Slovenija v primerjavi s Hrvaško – kaj lahko pričakujemo?

Čeprav je inflacija v Sloveniji januarja znašala “le” 2,3 %, kar je pod povprečjem evroobmočja, se ne gre slepiti – ekonomska situacija v regiji je povezana in posledice dogajanja na Hrvaškem lahko občutimo tudi pri nas.

V zadnjem letu so bile nekatere osnovne dobrine v Sloveniji cenejše kot na Hrvaškem, kar je povzročilo pravo romanje hrvaških kupcev v Brežice in druge obmejne kraje. Po poročanju nekaterih trgovcev se je povpraševanje po določenih izdelkih povečalo celo za 40 %, nekatere police pa so bile ob koncu tedna prazne.

Hkrati slovenski trgovci opozarjajo, da rast stroškov dela in distribucije pomeni, da bodo tudi pri nas cene težko ostale stabilne, predvsem če se bo nadaljevalo globalno podraževanje energentov in surovin.

Kaj prinaša pomlad?

Hrvaška vlada je že sprejela ukrepe, s katerimi želi omejiti rast cen – med njimi je tudi obvezna omejitev cen 70 osnovnih izdelkov, kar naj bi pripomoglo k umiritvi inflacije. Vendar so številni analitiki skeptični, saj so pretekle regulacije pogosto vodile do pomanjkanja določenih izdelkov ali pa so trgovci iskali načine, da povišane stroške nadoknadijo drugje.

Na vprašanje, ali se bo inflacija umirila, ni enostavnega odgovora. Če se bodo cene energije stabilizirale, bi lahko v drugi polovici leta videli nekoliko nižje stopnje inflacije, a če bo globalna ekonomska situacija ostala negotova, lahko pričakujemo nadaljevanje cenovnega pritiska, zlasti pri hrani in storitvah.

A eno je jasno – potrošniki niso več zgolj pasivni opazovalci. Bojkot trgovin je pokazal, da imajo ljudje moč vplivati na cene, če se povežejo in stopijo skupaj. Vprašanje je le, ali bodo trgovci in vlada to resnično vzeli resno ali pa bodo cene, ko bo prvotni pritisk popustil, znova začele strmo rasti.

Napisal: E. K.

Vir: Delo.si, Freepik

Hrvaški bojkot trgovin uspel! Vlada obljublja ukrepe

Včerajšnji dan je bil na Hrvaškem vse prej kot običajen. Trgovski centri, ki so običajno polni kupcev – od družin, ki nakupujejo za vikend, do posameznikov, ki na hitro skočijo po osnovne potrebščine – so samevali. Razlog? Enodnevni bojkot trgovin, ki ga je sprožila pobuda na družbenih omrežjih, je postal nacionalni fenomen. Potrošniki so s tem želeli jasno izraziti svoje nezadovoljstvo nad vedno višjimi cenami življenjskih potrebščin.

Moč družbenih omrežij v času naraščajoče stiske

Vse se je začelo v skupini na Facebooku z imenom “Halo, inspektore”, kjer so člani začeli glasno opozarjati na neobvladljivo rast cen. Njihov poziv, da se ljudje za en dan vzdržijo obiskovanja trgovin, je v nekaj dneh pridobil neverjetno podporo. “Trgovci in vlada morajo vedeti, da se z nami ne gre šaliti. Če lahko znižajo cene takrat, ko pride do pritiska, to pomeni, da so bile že prej previsoke,” je zapisal eden od uporabnikov.

Učinki, ki jih nihče ni mogel spregledati

Rezultati akcije so bili osupljivi. Do 16. ure je bilo izdanih kar 43 % manj računov kot prejšnji petek, skupna vrednost teh računov pa je padla za 50 %. Številke so zgovorne: čeprav je bil bojkot le enodneven, je jasno pokazal, kaj lahko dosežejo združeni glasovi potrošnikov. Ob tem so prazne trgovine, ki so sicer sinonim za predpraznično hitenje in nakupe, delovale skoraj srhljivo.

“Ni več prostora za ignoriranje,” so sporočili organizatorji akcije. Prodajalke in prodajalci v nekaterih trgovinah so potrdili, da je bilo obiskovalcev občutno manj kot običajno, nekateri trgovci pa so celo poskušali zmanjšati cene določenih izdelkov, da bi privabili kupce. A to ni prepričalo ljudi, ki so se odločili ostati doma in izraziti svoje nezadovoljstvo na svoj način.

Podpora z vseh strani

Bojkot ni ostal neopažen niti na političnem parketu. Hrvaški sindikati so akcijo podprli in poudarili, da so cene postale neznosne. Mnogi so izrazili strah, da bodo življenjski stroški še naprej naraščali, če ne bo uvedenih strogih ukrepov. Josip Kelemen, predstavnik potrošniškega združenja, je dejal: “To je dokaz, da imajo državljani moč. Če se organizirajo, lahko vplivajo na trg in politiko.”

Pobudo so nepričakovano podprli celo nekateri člani vladajoče stranke HDZ. Hrvaški gospodarski minister Ante Šušnjar je izjavil, da “vlada razume frustracije ljudi” in da bodo predlagali ukrepe za zajezitev rasti cen.

Premier obljubil ukrepanje

Hrvaški premier Andrej Plenković je priznal, da je bojkot dal jasen signal. Na seji vlade je napovedal, da bo vlada razširila seznam osnovnih izdelkov z reguliranimi cenami in uvedla dodatne ukrepe za pomoč državljanom. Vendar se mnogi sprašujejo – zakaj je bila potrebna takšna akcija, da se vlada sploh začne resno ukvarjati s tem problemom?

Ali gre za začetek novega trenda?

Potrošniška združenja opozarjajo, da bojkot ni bil zadnje dejanje. Če vlada in trgovci ne bodo resno ukrepali, se obetajo daljše in še obsežnejše akcije. Po besedah pobudnikov cilj ni uničiti trgovinsko panogo, temveč doseči dostopnejše cene in izboljšanje življenjskega standarda.

“Ljudje so končno rekli dovolj,” je poudarila Ana Knežević, vodja Hrvaškega društva za zaščito potrošnikov. “Ni več prostora za ignoriranje opozoril. Ta bojkot ni bil le opozorilo trgovcem, ampak tudi vladi, ki mora ukrepati hitro in odločno.”

Moč združene akcije

Hrvaški bojkot trgovin ni bil le izraz frustracije nad visokimi cenami, temveč tudi opomnik, da lahko združeni potrošniki ustvarijo pomembne spremembe. Če se bo vlada odzvala s konkretnimi ukrepi, bi ta dogodek lahko postal zgled za druge države, kjer se ljudje soočajo s podobnimi težavami. Ali je to začetek nove dobe potrošniškega aktivizma? Čas bo pokazal.

Napisal: E. K.

Vir: Vrijeme.net

Tu je seznam cen smučarskih kart po slovenskih smučiščih, letos zmagovalka Kranjska Gora

Ste vedeli, da je Kranjska Gora med slovenskimi smučišči najdražja, a kako se primerja s tujimi smučarskimi centri? Kaj pa cene na manjših smučiščih? Preverimo podrobnosti!

Kranjska Gora – kraljica cen?

Ko se vprašamo, kje bomo za smuko v Sloveniji odšteli največ, se odgovor hitro razjasni – Kranjska Gora. Tam je dnevna vozovnica za odrasle letos narasla na 47 evrov, kar je največ med slovenskimi smučišči. Čeprav gre za eno najbolj prepoznavnih zimskih destinacij pri nas, se marsikdo vpraša: ali je ta cena res upravičena? Z vidika ponujenega udobja, bližine turističnih nastanitev in smučarskega vzdušja je Kranjska Gora brez dvoma magnet za ljubitelje zime. A ko pogledamo dolžino prog – teh je le okoli 20 kilometrov – postane jasno, zakaj mnogi raje obiščejo druga smučišča.

Na primer, na Rogli in Mariborskem Pohorju boste za dnevno vozovnico odšteli 45 evrov, kar je nekoliko manj, vendar obe smučišči ponujata večje število prog in pogosto boljšo snežno podlago. Na Voglu, znanem po čudovitem razgledu na Bohinjsko jezero, vas bo smuka stala 44 evrov.

Ugodne alternative? Majhna smučišča za velik prihranek

Če pa smučanje z vso družino pomeni tudi breme za denarnico, potem so manjša smučišča tista, ki ponujajo rešitev. Na primer, Zatrnik pri Bledu, ki se po letih stagnacije počasi vrača na sceno, ponuja vozovnice po neverjetno nizkih cenah – med 12 in 16 evri. Podobno velja za Rudno pri Železnikih ali Kotlje na Koroškem, ki so idealni za začetnike ali tiste, ki si želijo pobegniti pred množico.

Kaj je njihova pomanjkljivost? Spremenljive vremenske razmere, saj manjša smučišča ležijo na nižjih nadmorskih višinah, zaradi česar je umetno zasneževanje pogosto nujno, vendar ne vedno izvedljivo. Če načrtujete obisk, je zato pametno, da predhodno preverite pogoje – ni hujšega razočaranja, kot je zaprta smučišče po dolgi vožnji.

Cene smučarskih kart na slovenskih in bližnjih smučiščih. Vir: Bergfex

Tujina: raj za smučarje, a udarec za denarnico

Za tiste, ki iščejo vrhunsko kakovost in širše možnosti, je tujina privlačna izbira. Avstrijska smučišča, ki slovijo po urejenih progah in moderni infrastrukturi, pa tudi po zanesljivosti snega, so že dolgo priljubljena med slovenskimi smučarji. Toda cena? 67 evrov za dnevno vozovnico je precej višja od slovenskega povprečja. Je to upravičeno? Vsekakor, če upoštevamo več kot 200 kilometrov povezanih prog, ki jih ponujajo smučarski centri, kot je Bad Kleinkirchheim.

Na drugi strani pa imamo Italijo, kjer so cene podobne slovenskim, razen v izjemnih primerih, kot je Kronplatz, ki se ponaša z več kot 100 kilometri prog, za kar boste morali odšteti kar 77 evrov na dan. To smučišče je pravi raj za izkušene smučarje, a za družine z majhnimi otroki utegne biti cenovno zahtevno.

Kako so videti trenutni pogoji?

Zima v Sloveniji letos ni pretirano radodarna s snegom, zato so odprta predvsem višje ležeča smučišča. Na Krvavcu je trenutno pol metra snega, kar je največ med slovenskimi centri, medtem ko ima Kranjska Gora le 20 centimetrov snežne odeje. To lahko vpliva na kvaliteto smuke, še posebej za tiste, ki imajo radi dobro pripravljene proge.

In Kanin? Edino smučišče v Sloveniji z naravno povezavo z Italijo ostaja letos zaprto, kar je velik udarec za ljubitelje smuke na višavah. Na drugih smučiščih, kot so Golte, Vogel in Pohorje, pa snežna podlaga dosega med 30 in 40 centimetri, kar je dovolj za prijetno smuko.

Kje največ za vaš denar?

Kranjska Gora morda vodi po ceni, a ni nujno, da je najslabša ali najboljša izbira za vse. Slovenska smučišča ponujajo raznolikost, od ugodnih manjših centrov do večjih in bolj razvpitih. Če vas zanima večja izbira in nimate težav seči globlje v žep, potem so avstrijska in italijanska smučišča prava izbira, a za domače ljubitelje smučanja so slovenski centri še vedno odlična alternativa. Pazite le, da preverite snežne razmere – zares dobra smuka je tista, kjer so pogoji idealni.

Napisal: N. Z.

Vir: Dnevnik, Bergfex, www

Odkrili smo, kje so cene za isto zobozdravstveno storitev za kar 3-krat nižje! Preverite tukaj

Ali ste kdaj pomislili, kako daleč ste pripravljeni iti – dobesedno in finančno – za popoln nasmeh? Cene zobozdravstvenih storitev lahko nihajo od povsem sprejemljivih do vrtoglavo visokih. Kaj pa, če bi izvedeli, da lahko prihranite kar do trikratno vrednost s pravo izbiro?

Cene, ki presenečajo – razlike, ki šokirajo

Na prvi pogled bi človek pomislil, da višja cena vedno pomeni boljšo storitev, kajne? Pa ni nujno tako. V Sloveniji, na Hrvaškem, Bosni in Hercegovini ali v Srbiji lahko ista storitev, recimo zobni implantat, stane povsem različne zneske – razlike segajo od 500 € pa do več kot 1500 €! Razlog? Lokacija, različni materiali in poslovni stroški.

V prestolnici, kot je Ljubljana, so stroški poslovanja – najemnine, administracija, višji davki – pogosto tisti, ki dvignejo končno ceno. Medtem pa manjša mesta, kot sta Murska Sobota ali Čakovec na Hrvaškem, nudijo enako kakovost za manj denarja, saj imajo bistveno nižje obratovalne stroške. Primer? Medtem ko boste v Ljubljani lahko za keramično prevleko odšteli okoli 600 €, jo v Zagrebu lahko dobite že za 200 €. Torej, zakaj bi plačali več? Odgovor ni tako preprost.

Kako najti kakovost, ki si jo lahko privoščite?

Vsakdo, ki je iskal zobozdravnika, ve, da cena ni edino merilo. Pomembno je vedeti, kdo stoji za belim plaščem – kakšne so njegove izkušnje, kakšne povratne informacije dajejo pacienti in, nenazadnje, koliko se dejansko posveti pacientu. Tukaj lahko odlično nastopijo 1A zobozdravstvo, ki imajo nabor preverjenih zobozdravnikov in ortodontov širom Slovenije in Hrvaške.

Kaj 1A zobozdravstvo ponuja?

  • Primerjalne tabele cen storitev različnih zobozdravnikov in ortodontov.
  • Podatke o zadovoljstvu pacientov, pridobljene iz anket in pregledov, ki jih lahko preverite sami.
  • Pregled standardov in opreme ordinacij – kaj pomaga nizka cena, če klinika nima sodobnih tehnologij?
  • Brezplačen pregled z ekskluzivnim do 20% popustom pri določenih izvajalcih v Sloveniji ali na Hrvaškem.
  • BON za 100 €, ki ga lahko izkoristite v primeru opravljene storitve.
  • V primeru zdravljenja v tujini preko napotnice lahko 1A uredi povračilo stroška zdravljenja na ZZZS (eden izmed takšnih primerov je na primer napotnica za zobni aparat otroka).

Ena od strank, ki je uporabljala njihove storitve, je povedala: “Najprej sem bila skeptična, a ko sem prejela tabelo z desetimi ponudbami, me je presenetilo, da je razlika v ceni za popolnoma enak mostiček znašala skoraj 800 €. Odločitev je bila preprosta – in zobozdravnika sem našla v 15 minutah od doma!”

Ali res Slovenci pogosto raje izberejo Hrvaško?

Hrvaška, še posebej območja, kot sta Zagreb in Rijeka, je postala priljubljena destinacija za zobozdravstvene storitve. Zakaj? Geografska bližina, ugodne cene in visoka kakovost. Slovenski pacienti poročajo, da je obisk hrvaškega zobozdravnika pogosto bolj dostopen kot obisk pri nas – cene so nižje, čakalne vrste krajše, storitev pa primerljiva ali celo boljša.

Pri 1A zobozdravstvu pojasnjujejo, da le ni vedno tako. “V Sloveniji najdemo veliko zelo konkurenčnih ordinacij z zelo primerljivimi cenami, kot na sosednjem Hrvaškem. Še več, imamo celo izkušnje večih pacientov, ki so urejali zobe v tujini in zaradi komplikacije niso morali uveljaviti reklamacije. Kasneje so bili prisiljeni za isto ali bolj obsežno zobozdravstveno storitev ponovno plačati. Nastali so jim vsaj dvojni stroški! Zato v izogib morebitnim komplikacijam svetujemo preverjeno zobozdravstveno ordinacijo.”

Ampak, pozor! Na tem trgu obstajajo tudi pasti. Nekatere klinike z nižjimi cenami skušajo privabiti paciente, a pri tem varčujejo na kakovosti materialov. Zato je pomembno, da imate dostop do nepristranskih informacij in mnenj, ki vam lahko prihranijo marsikatero nevšečnost.

Znižajte stroške – in si zagotovite popust!

Čeprav je iskanje pravega zobozdravnika lahko naporno, 1A zobozdravstvo olajša celoten postopek. Poleg tega pa ponuja še posebne ugodnosti:

  • Do 20 % nižje cene: Sodelovanje z izbranimi zobozdravniki zagotavlja posebne popuste za njihove stranke.
  • Bon v vrednosti 100 €: Vsak, ki opravi zobozdravstveni poseg (nad določenim zneskom) in izpolni anketo o zadovoljstvu, prejme dodatni, brezplačni BON v znesku 100 €.
  • Možnost obročnega plačila.

Želite tudi vi urediti težave z zobmi ZA VEDNO? Izpolnite spodnji obrazec in prejmite ponudbo 1A zobozdravnikov v SLO in HR – popolnoma neobvezujoče.

    Strinjam se s splošnimi pogoji poslovanja.
    Preberi pogoje

    Ne odločajte se na slepo – raziščite možnosti

    Vaš nasmeh je naložba, ki se obrestuje vse življenje. Zato ne hitite in ne izberite prve ponudbe, ki vam pride naproti. Primerjajte, raziskujte in izbirajte premišljeno. Če je Ljubljana predraga, poskusite Maribor ali pa Zagreb. Če želite prihraniti še več, razmislite o klinikah v Srbiji, Banja Luki itd., kjer so storitve pogosto še ugodnejše. Imejte pa v mislih, da v primeru morebitnega zapleta, je morda le bolje, da obiščete preverjeno zobozdravstveno ordinacijo, na dosegu roke in z zagotovljeno garancijo.

    Vaš prvi korak? Kliknite tole povezavo, izpolnite svoje podatke in pustite, da za vas opravijo raziskavo. Boljši nasmeh in prihranek sta le en klik stran. Kaj še čakate?

    Napisal: N. Z.
    PR naročnik: Doktor 1A d.o.o.

    Vir: Freepik

    Cene bencinskih vozil rastejo, medtem ko so električni avtomobili na voljo po nižjih cenah!

    Ko se na evropskem trgu avtomobilov začenja napetost, ki jo povzroča drastična sprememba predpisov o emisijah CO2, so evropski proizvajalci avtomobilov že začeli prilagajati cene svojih vozil. Z novim letom v veljavo stopijo strožja pravila EU, ki od proizvajalcev zahtevajo, da prodajo vsaj petino svojih vozil kot električna, da se izognejo visokim kaznim. Vse to vodi v presenetljiv preobrat: cene bencinskih avtomobilov rastejo, medtem ko električna vozila postajajo bolj dostopna.

    Zakaj bencinski avtomobili postajajo dražji?

    Zdravje avtomobilske industrije je v zadnjih letih že tako ali tako precej porazno – prodaja je upadla, avtomobilske znamke pa se trudijo uskladiti proizvodnjo z vedno večjimi okoljskimi pritiski. Z začetkom leta 2025 bodo evropski zakonodajalci močno zaostrili pravila o emisijah CO2, s čimer bodo proizvajalci avtomobilov morali prodati več električnih vozil, da bi dosegli cilje. To pomeni, da bodo morali zvišati cene tistih vozil, ki še vedno prispevajo k onesnaževanju zraka – predvsem bencinskih in dizelskih avtomobilov.

    Analitiki že napovedujejo, da se bodo cene bencinskih modelov zaradi novih predpisov zvišale za več sto evrov, kar je že opaziti pri večjih avtomobilskih proizvajalcih, kot so Volkswagen, Renault in Stellantis. Tako je Peugeot v Franciji za 500 evrov zvišal cene svojih bencinskih vozil, medtem ko je Renault cene nekaterih modelov zvišal za 300 evrov. Vse to so očitni poskusi, da bi omejili povpraševanje po avtomobilih z višjimi emisijami in povečali prodajo električnih vozil, katerih proizvodnja je sicer dražja. In čeprav se zdi ta strategija smiselna z vidika emisij, se je vprašanje, ali se bodo kupci pripravljeni odločiti za dražja bencinska vozila v času ekonomske negotovosti.

    Električna vozila: Popusti in nižje cene, vendar ali bodo dovolj privlačna?

    Vendar pa proizvajalci ne ostajajo pasivni. Na drugi strani so električna vozila, ki postajajo vse bolj dostopna. Za razliko od bencinskih avtomobilov, so cene električnih modelov začele padati – Volkswagen je na primer znižal ceno svojega modela ID.3, ki je sedaj na voljo za manj kot 30.000 evrov, brez vključenih subvencij. V Evropi so številni proizvajalci avtomobilov že začeli ponujati popuste, da bi spodbudili prodajo električnih vozil, čeprav so ti še vedno nekoliko dražji od bencinskih vozil.

    A tu se pojavi vprašanje – bodo ti popusti dovolj, da bodo potrošniki prešli na električna vozila, ki imajo pogosto višjo začetno ceno? Ali so subvencije in popusti res dovolj, da bodo električni avtomobili postali prava alternativa za vse? In kako se bodo ljudje odzvali na te nove cene in spodbude? Čeprav so cene na začetku leta že precej nižje, pa analitiki opozarjajo, da bi lahko neusklajenost med bencinskimi in električnimi vozili vplivala na prodajne cilje in dobičke avtomobilskih podjetij.

    Kdo bo plačal ceno?

    Seveda pa ni vse tako preprosto, kot se morda zdi. Povečanje cen bencinskih vozil lahko pomeni zmanjšanje prodaje teh modelov, kar bo imelo negativen vpliv na celotno avtomobilsko industrijo, vključno z dobavitelji. Vsi tisti, ki so povezani z avtomobilsko industrijo – od proizvajalcev komponent do distributerjev, se bodo soočili s težavami, saj bodo izgube zaradi manjše prodaje avtomobilov s termičnim motorjem morali preprosto pokriti.

    Tako se izkaže, da bi lahko strategija dviga cen bencinskih vozil povzročila negativen učinek v celotni verigi, saj bodo ti avtomobili postali dražji za proizvajalce in potrošnike. A hkrati se lahko zgodi, da bo višja cena teh avtomobilov v kombinaciji z večjimi popusti na električna vozila povzročila hitrejši prehod na bodoče zelene alternative. To bi lahko vodilo v še večje prilagajanje na novo okolje, kjer bodo okoljski cilji in zakonodaja vedno bolj oblikovali avtomobilski trg.

    Kakšna bo prihodnost avtomobilizma v Evropi?

    Torej, kaj to pomeni za avtomobilsko industrijo in potrošnike v prihodnosti? Visoke cene bencinskih vozil in popusti na električne modele niso le odgovor na zakonodajne spremembe, temveč so začetek prehoda na nov način razmišljanja o mobilnosti. Kot že kažejo prve cenovne strategije in spremembe, bo industrija avtomobilov v prihodnjih letih prešla v novo fazo. Na koncu bo najverjetneje elektrifikacija postala prevladujoča, a vprašanje je, kako hitro bodo potrošniki sprejeli te spremembe in kako bo to vplivalo na celotno gospodarsko sliko. Zato ostaja bodočnost avtomobilizma v Evropi vse bolj odvisna od tega, kako se bodo avtomobilski proizvajalci prilagodili novim realnostim, zakonodaji in potrošniškim navadam.

    Napisal: E. K.

    Vir: Reuters, Freepik

    Množično hodijo po nakupih v sosednjo državo: Poglejte, torbe imam polne, vse to za 120 evrov

    Kako se bližajo prazniki, vse več Hrvatov prehaja mejo v iskanju ugodnejših nakupov. Tradicionalne destinacije, kot sta Trst in drugi italijanski kraji, so znova postale priljubljene za tiste, ki želijo prihraniti pri praznični mizi. Razlika v cenah značilnih izdelkov, potrebnih za božične in novoletne praznike, kaže, da je nakupovanje v Italiji še vedno donosno.

    “Evo, pokažem vam, poln prtljažnik. Vse to za 120 evrov. To je to, torbe so polne,” je za Dnevnik.hr povedala Hrvatica, ki je nakupovala v Trstu. “Za en praznični obrok za Novo leto ali Božič, kar koli praznujete, boste zagotovo prihranili 25 evrov. Od peciva, salam, pršuta, vse to, kar je pri nas zdaj šlo gor, cene so šle v nebo,” je dejala Rada iz Umaga. Na nakupovanje prihajajo vse generacije.

    “Vzamem malo vsega. Panetone, parmezan, take stvari, ki bodo potrebne za praznovanja. Cene so dobre, dobre, splača se,” je ocenila Aleksandra iz Novigrada. Ekipa Dnevnika Nove TV je preverila prihranek z primerjavo cen prazničnih živil na Hrvaškem in v Italiji. Razlika je v prid Italiji za več kot 20 %. Kilogram suhega polenovke v Italiji stane 45,99 €, na Hrvaškem pa 57,90 €. Kilogram puranjega stegna in krače, tradicionalne sestavine za božično kosilo, čez mejo stane 4,69 €, pri nas pa 4,99 €. Pandoro ali božični kolač Italijani plačajo 4,29 €, Hrvati pa 6,49 €. Za nazdraviti ob kosilu je Prosecco v Italiji 3,99 €, na Hrvaškem pa 4,99 €.

    Končni rezultat: Italija 58,96 €, Hrvaška 74,46 €. “Kar je cenejše, kupimo pri nas, kar ni, pridemo sem. Preživeti je treba,” je povedal Fabio. “Porabiš štiri evre za gorivo, ampak prihraniš drugih 25 evrov,” je dodala Rada. Večina izkoristi čas tudi za izlet. Adventni sejem je postanek za počitek od nakupovanja. Italijanski espresso mnogi zamenjajo za kuhano vino. Kozarec kuhanega vina stane od tri do 3,50 €, porcija fritul pa pet evrov.

    nd; Foto: Shutterstock

    Planirate obisk Zagreba v prazničnem času? Pripravite se na tole …

    December je čas čarovnije, prazničnih lučk in vonja po kuhanem vinu, a tudi obdobje, ko se mesta po Evropi spremenijo v prave zimske pravljice. Advent v Zagrebu, ki je bil večkrat razglašen za enega najlepših v Evropi, ni izjema. Prestolnica sosednje Hrvaške s svojo bogato praznično ponudbo privablja tako domačine kot tuje obiskovalce. A letošnja sezona prinaša vprašanje: kako globoko bo treba seči v žep, da izkusimo to čarobnost?

    Kaj ponuja Advent v Zagrebu?

    Začnimo s pozitivnim. Zagreb se od konca novembra do začetka januarja prelevi v prizorišče prazničnih luči, glasbenih nastopov in razkošne kulinarike. Osrednje lokacije, kot so Trg bana Jelačića, Zrinjevac in Ledeni park na Tomislavovem trgu, vsako leto navdušujejo z domiselno okrasitvijo in raznoliko ponudbo. Čeprav je doživetje na prvi pogled neprecenljivo, pa mnoge obiskovalce presenetijo cene.

    View this post on Instagram

    A post shared by Visit Zagreb County (@visitzagrebcounty)

    Cenovni šok: Klobase, drsanje in fritule

    Praznični sejmi slovijo po hrani in pijači, ki nas ogrejejo v hladnih zimskih dneh. A cene, ki jih letos postavlja zagrebški Advent, dvigujejo obrvi. Klobasa, priljubljen prigrizek na stojnicah, stane kar 7 evrov. Če se na Advent odpravi štiričlanska družina, to pomeni 28 evrov samo za klobase – in to brez dodatka kuhanega vina ali brezalkoholnih pijač.

    Kaj pa priljubljene fritule, znane tudi kot miške? Na voljo so v različnih različicah, a letos so najbolj razvpita novost Dubai fritule, katerih cena doseže vrtoglavih 11 evrov na porcijo. Seveda obstajajo tudi cenejše alternative – klasične fritule lahko najdete za približno 5 evrov, a vse je odvisno od lokacije.

    View this post on Instagram

    A post shared by Icy Bar (@icy.bar.zagreb)

    Za ljubitelje zimskih športov je Ledeni park na Tomislavovem trgu prava paša za oči. Cena vstopnice za drsališče znaša od 3,5 do 4,5 evra, družinska vstopnica za dva odrasla in dva otroka pa se giblje med 10 in 14 evri. Najem drsalk stane dodatnih 4,5 evra, kar pomeni, da bo štiričlanska družina, ki nima svojih drsalk, za ta zimski užitek odštela najmanj 28 evrov.

    Kdo si to lahko privošči?

    Hrvaška, kjer je povprečna kupna moč nižja kot v Sloveniji, se zdi na prvi pogled cenovno ugodna destinacija. A cene na zagrebškem Adventu so že več let primerljive z zahodnoevropskimi prazničnimi sejmi, kar sproža vprašanje dostopnosti za povprečno družino.

    Medtem ko številni obiskovalci uživajo v razkošnih doživetjih, nekateri iščejo alternative. Gostilnice zunaj glavnega mestnega jedra pogosto ponujajo dnevne menije po ugodnejših cenah, ki so celo nekoliko nižje od tistih v Ljubljani. Prav tako je mogoče uživati v prazničnem vzdušju brez večjih stroškov – z ogledom brezplačnih koncertov, sprehodom po okrašenih ulicah ali obiskom lokalnih stojnic.

    Praktični nasveti za obiskovalce

    1. Priprava je ključna: Načrtujte, kaj želite doživeti, in preverite cene vnaprej, da se izognete neprijetnim presenečenjem.
    2. Prevoz: Uporabite javni prevoz ali parkirajte na obrobju mesta, saj je v centru pogosto gneča, parkirnine pa visoke.
    3. Lastne drsalke: Če imate svoje drsalke, jih prinesite – s tem boste prihranili nekaj evrov.
    4. Raziskujte: Izven najbolj obiskanih lokacij pogosto najdete prijetne kotičke z ugodnejšimi cenami.
    5. Doživetja namesto porabe: Sprehod po Zrinjevcu ali fotografiranje na okrašenih ulicah je lahko prav tako čarobno kot dražje aktivnosti.

    Čarobno, a premišljeno

    Advent v Zagrebu ostaja eden najlepših prazničnih dogodkov v regiji, a cena doživetja ni vedno prijazna za vsak žep. Če se odločite za obisk, si vzemite čas, načrtujte vnaprej in poiščite načine, kako uživati brez pretirane porabe. Navsezadnje gre za praznični čas, ko štejejo predvsem trenutki, preživeti z najdražjimi – ne pa vsota na računu.

    Napisal: E. K.

    Vir: Instagram VisitZagreb

    Toliko stane dizel pri naših sosedih in takšna je cena pri nas … Doktor Gorenak pa: “Je potreben komentar?”

    LJUBLJANA – Dizel, gorivo, brez katerega si številni Slovenci preprosto ne moremo predstavljati vsakodnevnega življenja – od jutranje vožnje v službo do vikend izletov po slikovitih cestah naše domovine – je ponovno v središču razprav. Zakaj so cene pri nas višje kot pri Hrvatih, Madžarih ali celo Avstrijcih, ki živijo v bolj “urejenem” svetu? Je to preprosto stvar ekonomije, ali smo Slovenci res “najboljši plačniki” tudi pri gorivu?

    Razlike, ki jih občutimo na vsakem kilometru

    Ko se znajdete na bencinski črpalki in pogledate ceno dizla, ki trenutno v Sloveniji znaša 1,56 evra na liter, vas morda prešine: Je to normalno? Če se zgolj nekaj kilometrov odpeljete proti jugu, boste na Hrvaškem za liter istega goriva odšteli le 1,38 evra. Še ceneje? Na Madžarskem, kjer stane 1,35 evra. A naj vas ne zavede! Če zavijete proti Italiji, vas bo tamkajšnji račun, z visokih 1,73 evra na liter, udaril še nekoliko močneje po žepu. V Avstriji, kjer bi pričakovali “švicarsko” natančnost tudi pri cenah, boste za liter dizla odšteli približno 1,44 evra.

    Razlika med Slovenijo in Hrvaško znaša skoraj 18 centov na liter. Pri povprečnem rezervoarju (50 litrov) je to skoraj 9 evrov razlike – ali, če hočete, skoraj cela kosilo za dva v povprečni gostilni. Ste že pomislili, zakaj je temu tako? Hrvatje so v Evropski uniji šele “novinci”, pa vendarle znajo zadržati cene dizla nižje kot mi. Bi jim lahko sledili?

    Davki, trošarine in … politika?

    V Sloveniji ima dizel – kot praktično vse – vgrajene trošarine, davke in dodatke, zaradi katerih je polnjenje rezervoarja dražja izkušnja. Vlada sicer “skrbi” za regulacijo cen goriv, vendar je to pogosto omejeno le na črpalke zunaj avtocest in hitrih cest. Če se odločite točiti na avtocesti, pa – seveda – pozabite na ugodne cene.

    Za razliko od nas Hrvaška precej bolj agresivno posega v trošarine, kar omogoča nižje cene za končnega potrošnika. Madžarska pa se je odločila za skoraj radikalen pristop – subvencioniranje goriv, ki je trenutno najnižjih v regiji. In Avstrijci? Oni stavijo na boljšo infrastrukturo, večjo konkurenčnost med ponudniki in stabilne cene brez večjih nihanj.

    A Slovenija? Mi smo nekje vmes – dovolj regulacije, da lahko rečemo, da nekaj delamo, a premalo, da bi to občutil povprečen državljan. Ali so slovenski vozniki zgolj preveč “potrpežljivi” ali pa preprosto nimamo pravega vpliva na politiko?

    Lokalne posebnosti, ki določajo cene

    Če se zazremo v zgodovino, so bile cene goriv pri nas pogosto med najvišjimi v regiji – navkljub našemu strateškemu položaju na križišču Evrope. Kako je mogoče, da država, ki je geografsko blizu večjih rafinerij (npr. v Italiji ali na Madžarskem), ne izkoristi tega položaja? Ali pa gre morda za to, da slovenski trg zaradi svoje majhnosti preprosto ne more ustvariti dovolj konkurence?

    Dodajmo še logistične stroške. Hrvaška, z dostopom do morja in lastnimi rafinerijami, lahko ceneje pripelje naftne derivate na svoje črpalke. Pri nas je to, žal, drugače. Vsak liter goriva, ki ga tankate, je bil prej “turist” – potoval je skozi rafinerije, distribucijske centre in končno do vaše lokalne črpalke. Vsak ta korak pa, logično, pomeni dodaten strošek.

    Vpliv na potrošnike – in politiko

    Višje cene goriv ne prizadenejo le posameznikov, temveč celotno gospodarstvo. Stroški prevoza se povečujejo, kar posledično viša cene izdelkov in storitev. Če ste opazili, da vas vsak teden v trgovini čaka nekoliko višji račun za osnovne dobrine, je to neposredno povezano tudi z višjimi cenami dizla.

    Še huje je za obmejne regije. Veliko prebivalcev Pomurja, Prekmurja ali Dolenjske raje skoči čez mejo – v Hrvaško ali Madžarsko – kjer cene goriva občutno lajšajo njihove denarnice. Rezultat? Manj denarja ostaja v Sloveniji, manjši so državni prihodki iz trošarin, a politika se, kot kaže, na to ne ozira.

    Kaj lahko pričakujemo v prihodnje?

    Ali bo slovenska vlada posegla v trošarine in s tem zmanjšala razlike v cenah? Zaenkrat konkretnih napovedi ni, razen “skrbi” za potrošnike, ki se ponavlja v obliki političnih fraz. Pričakujemo lahko le, da bodo naši južni in vzhodni sosedje še naprej obvladovali svoje politike, medtem ko bomo Slovenci izračunavali, kdaj in kje točiti.

    Morda je čas, da se tudi slovenski potrošniki glasneje oglasimo in zahtevamo ukrepe, ki bi zmanjšali razliko – in prihranili vsakodnevne evre, ki jih zdaj izgubljamo na domačih črpalkah.

    Vir podatkov:

    • Ministrstvo za infrastrukturo
    • N1info.si
    • AMZS.si
    • RTVSlo

    Napisal: N. Z.

    Živilo, ki ga uživate vsak dan, se bo podražilo za kar 30%! Odkrijte, zakaj!

    Zadnje napovedi na kmetijskem trgu kažejo na to, da se bo kava v prihodnjih mesecih, vsaj v Evropi, podražila za kar 30 odstotkov, kar bo presenetilo marsikaterega ljubitelja tega pijače, ki jo imamo pogosto za enega od osnovnih prehrambenih proizvodov. Na prvi pogled se zdi, da gre za problem, ki se morda nanaša zgolj na izbrane trge, a razmere na svetovnem trgu so precej bolj zapletene in večinoma so posledica ne samo lokalnih vremenskih sprememb, temveč tudi širših ekonomskih in političnih dejavnikov. Kaj to pomeni za slovenskega potrošnika? Ali se bomo tudi pri nas spopadali z višjimi cenami kave, kot jih že opazimo v nekaterih evropskih državah? Poglejmo, kaj se dogaja na trgu kave in zakaj se ni mogoče izogniti tej podražitvi.

    Kako so razmere na trgu spremenile ceno kave?

    Zadnja leta so že prinesla nekaj presenečenj na področju cen kave. Vse je začelo z dvigom cen kavnih zrn Arabica, ki so na svetovni borzi ICE v New Yorku letos dosegle najvišjo vrednost od leta 1977. Gre za najpomembnejši pokazatelj, ki vpliva na cene kave, saj večina kavnih izdelkov temelji na tem tipu kave. Zadnja podražitev, ki je zadevala zeleno kavo, se je povzpela za kar 70 odstotkov, kar je povzročilo nemalo presenečenj, tako pri proizvajalcih kot pri potrošnikih. Tako visoka rast cen je posledica številnih dejavnikov – od podnebnih sprememb, ki prizadenejo pridelavo kave v Braziliji, do povečanja svetovnega povpraševanja. Seveda pa se vsi ti dejavniki še niso zaustavili, saj se podražitve pričakujejo v naslednjih mesecih.

    Pomanjkanje kave in podnebne spremembe

    Brazilska letina kave je letos močno prizadeta zaradi suše, kar je povzročilo znatno zmanjšanje količine pridelane kave. Brazilija je največji svetovni proizvajalec kave, zato takšne spremembe vedno povzročijo širše posledice na svetovnem trgu. Razmere v tej južnoameriški državi so izjemno pomembne za svetovno oskrbo s kavo – še posebej, ko gre za kavo Arabica, ki je najbolj priljubljena med potrošniki. Suša, ki je prizadela največje pridelovalne regije, je poleg nižjih pridelkov povzročila še višje stroške pridelave, saj se ob zmanjšanju pridelka povečuje konkurenca za preostalo kavo.

    Tudi svetovne politične in ekonomske napetosti niso brez vpliva. Zaradi negotovosti v trgovinskih odnosih med največjimi trgovinskimi partnerji, kot so ZDA in Brazilija, se razmere na trgu še dodatno zaostrujejo. Zlasti zaradi morebitnih novih carinskih politik in drugih regulacij, ki jih predvidevajo nekateri globalni zakonodajalci, bi lahko prišlo do dodatnih podražitev v naslednjih mesecih.

    Kako se Slovenija odziva na te spremembe?

    V Sloveniji, kjer so kava, predvsem espresso in druge različice priljubljenih napitkov, stalnica v skoraj vseh gospodinjstvih, se že čutijo učinki te podražitve. V zadnjem letu je kava že podražila za 10 odstotkov, kar se odraža v vsakodnevnem življenju. Skodelica espressa, ki je v povprečju stala 1,63 evra lani, je danes že skoraj 1,80 evra v nekaterih lokalih, kar pomeni, da za tiste, ki redno pijejo kavo zunaj doma, to ni zanemarljiv strošek.

    Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) je bilo gospodinjstvo v Sloveniji lani povprečno pripravljeno odšteti 125,85 evra za kavo in kavne nadomestke, kar je odraz tega, da je kava za Slovence še vedno precej pomembna. Vendar pa ta trend podražitve povzroča, da se marsikdo odloča za cenejše alternative ali pa preprosto za pripravo kave doma.

    Kaj to pomeni za prihodnost potrošnikov?

    Čeprav se lahko predvidi, da bo Slovenija v naslednjih mesecih imela podobne težave kot preostali svet, je tudi jasno, da podražitev ni več le vprašanje “če”, temveč “kako hitro in koliko” se bodo cene še dvignile. Čeprav bo prihodnost kave v Sloveniji še vedno odvisna od globalnih ekonomskih razmer, je skoraj gotovo, da bomo morali plačati več – bodisi za kavna zrna v trgovinah bodisi za kavo v lokalih. Kljub temu pa obstajajo načini, kako se prilagoditi: nakup domače kave v večjih pakiranjih ali iskanje akcij, kjer lahko znižamo stroške na dolgi rok.

    Napisal: E. K.

    Vir: www, Freepik

    Množično zapuščajo Telekom: “Predrago imate. 20 evrov ceneje je pri konkurenci, to je 312 kg kruha”

    ZAKAJ UPORABNIKI MNOŽIČNO ZAPUŠČAJO TELEKOM?

    LJUBLJANA – Telekom Slovenije se sprašuje, zakaj uporabniki zapuščajo njihove storitve. Na prvi pogled preprosto vprašanje, a odgovor, ki je postal prava spletna senzacija, je razkril več, kot bi si morda želeli priznati. Eden izmed bivših naročnikov je s svojim ironičnim in duhovitim odzivom razložil, da je bil razlog za njegov odhod povezan s – kruhom. Da, kruhom.

    “Predrago imate. 20 evrov mesečno ceneje je pri konkurenci za isto stvar,” je zapisal uporabnik v anketi, ki jo Telekom pošilja ob slovesu naročnikov. A s tem se njegov odgovor ni končal. Nadaljeval je z razlago, ki je presegla običajne komentarje o stroških: “To je skoraj 500 evrov v dveh letih. To je 312 kilogramov povprečnega kruha. Pojem pol kilograma kruha na dan. Samo kruha.”

    Čeprav je njegov zapis morda deloval kot šala, je razkril neprijetno resnico, ki pesti mnoge uporabnike – Telekomove cene, četudi morda upravičene z njihovo kakovostjo, preprosto niso več konkurenčne. In medtem ko so stroški na položnici jasno zapisani, je tisto, kar na dolgi rok izčrpava, pogosto nevidno: občutek, da plačuješ preveč za nekaj, kar drugje stane manj.

    “Kruh ali internet?” – vprašanje, ki zaboli

    Podatek, da je 20 evrov prihranka na mesec enakovreden 312 kilogramom kruha v dveh letih, ni naključna primerjava. Povprečna cena belega kruha v Sloveniji je po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije okoli 1,60 evra za kilogram (Vir: SURS). Za povprečno gospodinjstvo, kjer je kruh še vedno osnovni prehranski izdatek, ta primerjava ni zgolj humorna, ampak boleče resnična. Prihodek Slovencev morda raste, a inflacija, ki v zadnjem času poganja cene hrane, pomeni, da vsak prihranjen evro šteje – še posebej, če lahko gre za vsakodnevne potrebe.

    Čeprav Telekom Slovenije ponuja visokokakovostne storitve in se pogosto pozicionira kot “premium ponudnik”, je jasno, da za mnoge uporabnike te razlike niso dovolj oprijemljive. Ali povprečen uporabnik res čuti razliko med 100 Mb/s in 200 Mb/s hitrosti interneta, če njegov glavni namen ostaja brskanje po spletu, gledanje Netflixa in morda občasni Zoom klic? Zelo verjetno ne.

    Telekom in njihove “premium cene” – kje je dodana vrednost?

    Poglejmo primerjalno: ponudniki, kot so A1, Telemach in T-2, ponujajo ugodnejše pakete, ki pogosto vključujejo dodatne storitve – več televizijskih programov, več podatkov ali celo pakete za družine. Telekom, ki se trudi graditi na dolgoletni tradiciji in zanesljivi infrastrukturi, pa očitno ne zmore prepričati vedno bolj cenovno občutljivih uporabnikov. In tu se skriva problem – zvestoba blagovni znamki ima svoje meje, predvsem v času, ko je denarnica tista, ki diktira, kam bodo šli naši evri.

    A kako bi lahko Telekom to popravil? Ena možnost je prilagoditev cen. Druga pa bi bila, da ponudijo več dodane vrednosti, ki bi bila jasna in takoj vidna. V času, ko konkurenca vključuje brezplačne pretočne vsebine, višje hitrosti in ugodnosti za celotne družine, je pričakovati, da bodo naročniki postali vse bolj zahtevni.

    Humor, ki skriva resno kritiko

    Odgovor uporabnika, ki so ga delili na družbenih omrežjih, je morda smešen, a nosi sporočilo, ki ga Telekom ne bi smel prezreti. “Ko vidim kruh, se spremenim,” je zapisal uporabnik, kar je bila humorna prispodoba za to, kako močno vplivajo stroški na vsakdanje življenje. Celo najbolj osnovne stvari, kot je kruh, lahko postanejo simbol za preživetje – in ob tem se postavlja vprašanje: ali so storitve Telekoma res tako posebne, da si lahko privoščijo takšno razliko v ceni?

    Slovenski uporabniki in njihova pragmatičnost

    Slovenci smo znani kot narod, ki zna prihraniti, ko je to potrebno. In v času, ko so stroški hrane, energentov in drugih osnovnih dobrin v porastu, je pričakovati, da bodo uporabniki vedno bolj kritični do storitev, ki jih uporabljajo. Internet, četudi nepogrešljiv, ni izjema. Zato ni presenetljivo, da primerjava z 312 kilogrami kruha, ki jo je uporabnik zapisal, ni bila sprejeta le kot šala, ampak kot realnost, s katero se številni poistovetijo.

    Telekom Slovenije se je z anketiranjem odhajajočih uporabnikov podal na pravo pot – prisluhniti mora njihovim razlogom. A poslušanje brez ukrepanja bo le podžgalo nezadovoljstvo. Ali bo Telekom odgovoril z nižjimi cenami, več ugodnostmi ali bolj personaliziranimi paketi? To bo odločil čas. Jasno pa je, da humorna pripoved o kruhu razkriva globlji problem – uporabniki ne iščejo le interneta, ampak tudi vrednost za svoj denar.

    Vir: Družbena omrežja (X), SURS (Statistični urad Republike Slovenije), Deloitte 2023 Telecommunications Survey.

    Napisal: N. Z.