Mark Zuckerberg, soustanovitelj Facebooka in izvršni direktor Mete, je v odmevnem intervjuju z Joejem Roganom predstavil zaskrbljujoče ozadje delovanja ameriške administracije pod vodstvom Joeja Bidna. Kot je razkril, je Bela hiša večkrat izvajala intenziven pritisk na njegovo podjetje – ne le z uradnimi prošnjami, temveč tudi z grobimi, skorajda histeričnimi klici, kjer so zahtevali odstranitev določenih vsebin. “Doživljali smo kričanje, preklinjanje, celo grožnje,” je priznal Zuckerberg, pri čemer je poudaril, da so zahteve segale dlje od zgolj odstranjevanja neresničnih informacij.

Pritiski na cenzuro znanstvenih dejstev?

Zuckerberg je povedal, da se je pritisk Bele hiše osredotočal predvsem na vsebine, povezane s cepivi proti COVID-19. “Zahtevali so, naj odstranimo vse, kar bi lahko izzvalo dvom o varnosti cepiv, vključno z znanstveno utemeljenimi objavami,” je dejal. Ta nenavadna strategija administracije, da cenzurira tudi tiste informacije, ki so bile dejansko resnične, je sprožila zmedo in notranje razprave znotraj Mete. Ali je res smiselno, da platforma odstrani vse, kar ne ustreza določeni politični agendi? Zuckerberg je odgovoril: “Odločili smo se, da tega ne bomo storili.”

Kakšen je bil rezultat tega spora?

Po njegovih besedah je bila ena izmed posledic tega, da so Bidenovi uradniki očitno izgubili vpliv na platformo. “Morda je ironično, a na koncu so izgubili volitve,” je z nekoliko sarkastičnim tonom komentiral Zuckerberg, ko ga je Rogan vprašal o konkretnih posledicah pritiskov. Ta izjava odpira vprašanje, ali so vladni pritiski in cenzura, ki so pogosto predstavljeni kot orodje za zaščito javnega interesa, morda celo škodili političnemu ugledu administracije.

Meta ukinja programe za raznolikost in vključevanje (DEI)

Medtem je Meta prejšnji teden napovedala pomembne spremembe v svoji kadrovski politiki. Podjetje je ukinilo programe za raznolikost, pravičnost in vključevanje, ki so bili v zadnjih letih močno izpostavljeni. Razlog? “Spremenjeno pravno okolje in povratne informacije naših zaposlenih,” piše v internem memorandumu. To pomeni, da podjetje ne bo več posebej spodbujalo zaposlovanja žensk in manjšin, kar je bila doslej ena ključnih strategij za večjo raznolikost.

Analitiki opozarjajo, da to ni osamljen primer. Podobne korake so že sprejela podjetja, kot so Amazon, McDonald’s in Walmart, kar kaže na širši trend, kjer podjetja revidirajo svoje DEI politike zaradi političnih in družbenih sprememb. Vprašanje pa ostaja, ali se s tem izgublja pomemben napredek, ki so ga te pobude prinesle v preteklih letih.

Je to konec cenzure na Facebooku?

Meta je prav tako napovedala odpravo nekaterih omejitev, ki jih je uvedla v času pandemije in pod pritiskom administracije. “Prizadevamo si za bolj odprto in pregledno platformo,” je dejal Zuckerberg, s čimer želi povrniti zaupanje uporabnikov. Nova politika vključuje tudi spremembe, ki spominjajo na model, ki ga uporablja socialno omrežje X (prej Twitter), kjer lahko uporabniki sami dodajajo opombe k objavam. To bi lahko pomenilo prelomnico v načinu, kako bodo družbena omrežja obravnavala občutljive teme v prihodnosti.

Kaj to pomeni za uporabnike?

Čeprav so mnogi pozdravili te spremembe kot korak k večji svobodi govora, drugi opozarjajo, da bi lahko zmanjšana moderacija privedla do širjenja dezinformacij in sovražnega govora. Prav tako ukinitev DEI programov odpira razpravo o tem, ali tehnološki sektor zapušča vrednote, ki so v preteklosti spodbujale enakost in vključevanje.

Zdi se, da je Meta na pragu nove ere – ne le v smislu politike platforme, temveč tudi odnosa do vladnih pritiskov in korporativne kulture. Zuckerbergov intervju z Roganom pa je le utrdil vtis, da se družbena omrežja vse bolj odmikajo od cenzure in standardnih korporativnih praks, ki so bile še pred kratkim temelj njihovega delovanja. Kakšne bodo dolgoročne posledice teh sprememb? To bo pokazal čas.

Napisal: E. K.

Vir: YouTube

S svetlobno hitrostjo se je razširila novica, ki je v zadnjih dneh razburila digitalni svet: Albanski premier Edi Rama je sporočil, da bo vlada z začetkom leta 2025 za eno leto popolnoma blokirala priljubljeno družbeno omrežje TikTok. Ta drastična odločitev, ki jo nekateri označujejo za nujno, drugi pa za pretirano, je prišla po nedavnem nasilnem dogodku, ki naj bi imel korenine prav v konfliktih na družbenih omrežjih.

TikTok: platforma za kreativnost ali tempirana bomba?

TikTok, ki je osvojil srca milijonov mladih po svetu, je v Albaniji zdaj označen za resno grožnjo družbi – zlasti mladim. Rama je TikTok primerjal z “uličnim nasilnežem”, ki ne prinaša zgolj zabave, temveč tudi nevarnosti. Vendar pa se zdi, da je odločitev precej več kot zgolj zaščita mladih pred digitalnimi plenilci. Albanska vlada se očitno odziva na širši val skrbi, ki se širi po Evropi: kaj, če družbena omrežja niso le prostor za deljenje plesnih videov in receptov, temveč sofisticirano orodje za manipulacijo?

TikTok, kot je že večkrat poudarjeno, ni le družbeno omrežje. Gre za izdelek kitajskega podjetja ByteDance, ki – kot menijo številni zahodni analitiki – lahko deluje kot trojanski konj. Albanska vlada je v svoji izjavi izpostavila tudi očitno dvojnost TikTokove vsebine: na Kitajskem platforma promovira izobraževalne vsebine, medtem ko na Zahodu mladim ponuja “svinjarije in neumnosti”. Se torej Zahod igra z ognjem?

Jeza staršev in podpora vladi

Poteza albanske vlade je prišla v času, ko so starši in učitelji izrazili globoko zaskrbljenost zaradi vpliva TikToka. Po tragični smrti 14-letnika iz Tirane, ki je bil zaboden po prepiru, ki naj bi se začel na TikToku, je bilo jasno, da bo vlada morala ukrepati. Rama je v svojem govoru poudaril: “Albanski otroci bodo odraščali v varnejšem okolju. Tudi če nas to stane priljubljenosti, je naša dolžnost, da jih zaščitimo.”

A niso vsi zadovoljni. Kritiki opozarjajo, da je popolna blokada TikToka pretiran ukrep, ki odpira vprašanja o svobodi govora in cenzuri. Poleg tega ni jasnega dokaza, da je TikTok neposredno povezan z omenjenim nasilnim incidentom.

TikTok: Globalni grešni kozel?

Albanska odločitev je v resnici del širše globalne zgodbe o tem, kako družbena omrežja spreminjajo družbe. Avstralija je pred kratkim uvedla prepoved za mlajše od 16 let na vseh večjih platformah, vključno z Instagramom in Facebookom. Indija je TikTok že leta 2020 povsem prepovedala zaradi skrbi glede nacionalne varnosti. In v Evropi? Čeprav se ukrepi še niso razširili na celino, so številni voditelji začeli izražati pomisleke o vplivu kitajske aplikacije.

Edi Rama ni prvi, ki je opozoril na potencialno škodo TikToka, vendar je prvi, ki je platformo povsem blokiral z argumentom, da gre za varovanje družbenega reda. Albanska vlada trdi, da bodo v tem času pripravili izobraževalne programe za ozaveščanje staršev in mladih o varni uporabi interneta.

Svoboda govora ali zaščita družbe?

Odločitev albanske vlade nas ponovno postavi pred temeljno vprašanje: kje je meja med zaščito in cenzuro? Medtem ko nekateri vidijo v tem koraku pogumno potezo za zaščito otrok, drugi opozarjajo na nevaren precedens. Če lahko vlada prepove eno platformo, kje se ustavi? In kaj, če to storijo tudi druge države?

Albanska zgodba – opozorilo Evropi?

V Albaniji se ne spopadajo zgolj s TikTokom, temveč z mnogo širšo dilemo: kako ohraniti svobodo izražanja v dobi, ko digitalni svet postaja bojišče interesov velikih sil. Kitajska, z vsemi svojimi tehnološkimi presežki, na eni strani, in Zahod, z vse večjo paranojo, na drugi. Medtem pa mladi ostajajo v središču tega spopada – kot tarča, žrtev in včasih celo orožje.

Albanska poteza je tako opozorilo vsem: ko govorimo o družbenih omrežjih, ne gre zgolj za tehnologijo, temveč za prihodnost družbe. In vprašanje ostaja – ali bodo druge države sledile njenemu zgledu?

Napisal: E. K.

Vir: www, Pexels

Jože Možina se je odzval: “Prepoved me je prizadela …”

LJUBLJANA – Nedavna odpoved intervjuja z Uršo Cankar Soares, mlado aktivistko, je povzročila val ogorčenja in odprla vprašanja o uredniški svobodi na RTV Slovenija. Odpovedan intervju je bil zamenjan s ponovitvijo pogovora z Melom Kovicem, kar je izzvalo številne kritike in celo cinične pripombe glede prednostnih nalog javne televizije. Jože Možina, odgovorni urednik, je svoje razočaranje izrazil brez zadržkov: “Moram reči, da me je ta prepoved izredno presenetila in v nekem smislu tudi prizadela, saj delam na televiziji 30 let in se to še ni zgodilo oziroma izredno redko.”

Dvojna merila?

Na RTV Slovenija ni manjkalo kontroverznih gostov, od politikov z ekstremnimi stališči do znanstvenikov z alternativnimi pogledi na podnebne spremembe. Kje so torej meje uredniške svobode? Medtem ko je bila debata o povojnem nasilju povsem sprejemljiva, pogovor z aktivistko, ki zagovarja tradicionalne vrednote, ni dobil enake priložnosti. “Mi smo v naših programih gostili veliko ljudi, ki so v resnici kontroverzni in celo konfliktni, vulgarni, ki so v kazenskih postopkih in vse mogoče,” pravi Možina in dodaja, da je zaprtje vrat Urši Cankar Soares nekaj povsem novega.

.@JozeMozina o prepovedi intervjuja z @CankarUrsa na @RTV_Slovenija pic.twitter.com/8ptM4Ak2mM

— Pohod za življenje (@PohodZaZiv) October 22, 2024

Uredniški standardi ali selektivna cenzura?

RTV Slovenija se pogosto sklicuje na “uredniška merila” in “večplastnost” pri obravnavi tem, a to se zdi zgolj izgovor za selektivno cenzuro. Zdi se, da je oddaja “Intervju” postala žrtev lastnega žanra – ko so teme preveč aktualne ali družbeno razdvajajoče, preprosto ne ustrezajo “celoviti obravnavi”. “Če se pojavi gospa Nika Kovač z nekaj svojimi privrženci pred parlamentom, je tam trop kamer in izjemna medijska pozornost,” je cinično pripomnil Možina, “medtem ko v tem primeru, pa gre lahko za več tisoč ljudi, je pa fokus na tistih provokatorjih, ki v bistvu temu protestu nasprotujejo.”

Koga predstavlja javna televizija?

Javna televizija bi morala predstavljati pluralnost mnenj in omogočati soočenje različnih stališč, tudi tistih, ki izzivajo ustaljene norme. Namesto tega se zdi, da RTV Slovenija deluje kot filter, ki določa, kateri glasovi so “primerni” za obravnavo. Možina je izrazil resno zaskrbljenost nad tem trendom: “To je res obrnjena slika realnosti in absolutno nas ne pelje v pravo smer. Jaz ne vem, če se ti ljudje, ki pomagajo vzpostavljat tako sliko, zavedajo velike odgovornosti, ki jo imajo.”

Jože Možina na vprašanja o cenzuri ni odgovoril – ali pa ni smel? Plačujemo cenzurirane vsebine?

Je prihodnost na RTV Slovenija cenzurirana?

Odpoved intervjuja z Uršo Cankar Soares ni zgolj naključje, temveč simptom globljega problema, ki se kaže v uredniški politiki RTV Slovenija. Dvojna merila pri izbiri gostov in tematik kažejo na težave, ki niso le vprašanje “večplastne obravnave,” temveč sistematične selektivnosti. Zakaj je razprava o zgodovinskih dogodkih, kot je povojno nasilje, bolj “primerna” za javno obravnavo kot pa aktualna vprašanja o pravici do življenja?

Dokler bodo vprašanja o uredniški svobodi ostala brez odgovorov, se bo javnost še naprej spraševala, ali RTV Slovenija res izpolnjuje svoje poslanstvo kot prostor za pluralno in neodvisno razpravo. Možina je s svojimi besedami jasno pokazal, da je potreben temeljit premislek o smeri, v katero se premikamo: “Verjamem, ker se premikamo v napačno smer, je pa fokus na tistih provokatorjih, ki v bistvu temu protestu nasprotujejo.” Ali je čas za spremembe na nacionalni televiziji?

Jože Možina (citiramo): “Moram reči, da me je ta primer, ta prepoved izredno presenetila in v nekem smislu tudi prizadela, saj delam na televiziji 30 let in so redki primeri, da se nekomu prepove opravljati, narediti intervju s komerkoli; mora biti to res ena zelo zelo sporna zadeva. Mi smo v naših programih v teh letih gostili veliko ljudi, ki so v resnici kontroverzni in celo konfliktni, vulgarni, ki so v kazenskih postopkih in vse mogoče, tukaj se je pa prostor zaprl za eno mlado aktivistko, ki za razliko od levih aktivistov, ki so vsi nastopali tudi v intervjujih, zanjo so pa vrata zaprta in to je za javni medij po mojem nedopustno, ampak je to prav žalostno; če se pojavi gospa Nika Kovač z nekaj svojimi privrženci pred parlamentom je tam trop kamer in seveda izjemna medijska pozornost, medtem ko v tem primeru, pa gre lahko za več tisoč ljudi, je pa fokus BAJE (to je treba preveriti), ampak verjamem, ker se premikamo v napačno smer, je pa fokus na tistih provokatorjih, ki v bistvu temu protestu oziroma temu gibanju nasprotujejo. To je res obrnjena slika realnosti in to absolutno nas ne pelje v pravo smer. Jaz ne vem, če se ti ljudje, ki pomagajo vzpostavljat tako sliko zavedajo velike odgovornosti, ki jo imajo.”

Napisal: N. Z.

Vir: X, Ognjišče

Odpovedani intervju, ponovitve in odprte teme: Kje so meje uredniške svobode na RTV Slovenija?

LJUBLJANA – V nedeljo, 20. oktobra 2024, bi morali gledalci na nacionalni televiziji spremljati intervju z Uršo Cankar Soares, a so namesto tega ponovno predvajali pogovor z Melom Kovicem, mlajšim novomašnikom koprske škofije. Ne da bi podcenjevali življenjsko zgodbo gospoda Kovica, a intervju je že bil predvajan, kar postavlja pod vprašaj, zakaj je do zamenjave sploh prišlo. Še bolj intrigantno pa je, da je naslednji napovedani gost v oddaji “Intervju” dr. Milko Mikola, zgodovinar, ki bo 27. oktobra govoril o povojnem nasilju komunističnega režima. Zakaj ta tematika ni cenzurirana, medtem ko je bil intervju z aktivistko odpovedan?

RTV: Cenzurirano, dokler ni zgodovinsko?

Nacionalna televizija očitno razpolaga z različnimi standardi za obravnavo kontroverznih tem. Kadar gre za povojno nasilje, ki je v slovenskem političnem prostoru še vedno polarizirajoča tema, se zdi, da je prostor za razpravo nenadoma odprt. Po drugi strani pa pogovor o pravici do življenja in stališčih, ki nasprotujejo umetni prekinitvi nosečnosti, ni dobil zelene luči. Kako je mogoče, da je razprava o desetletja starih dogodkih, ki še vedno burijo duhove, manj sporna od aktualnih vprašanj o etičnih in pravnih pravicah žensk?

Zdi se, da na RTV velja nenapisano pravilo: bolj ko je tema oddaljena v preteklosti, manj je cenzurirana. Aktualna vprašanja, ki lahko vplivajo na trenutno družbeno ureditev, pa očitno zahtevajo “večplastno” in “celovito” obravnavo – ali pa ostanejo v uredniškem predalu.

Kontroverzni gostje in (ne)cenzura: Kaj je meja?

Oddaja “Intervju” se ni izognila kontroverzam niti v preteklosti. Med gosti so bili že ljudje s precej skrajnimi stališči, od politikov, ki zagovarjajo represivne ukrepe proti beguncem, do znanstvenikov z alternativnimi teorijami o podnebnih spremembah. Vprašanje, ki se pri tem odpira, je, zakaj so nekatere teme ali gosti “ustrezni” za obravnavo, medtem ko so drugi označeni kot “uredniško neustrezni”?

Naj spomnimo, da je v preteklosti oddaja gostila tudi predstavnike verskih skupnosti, ki so odkrito zavračali pravice LGBTQ+ skupnosti. Kje je bil takrat argument o “imanentni enostranskosti” žanra intervjuja? Je res problem v formatu oddaje ali pač v stališčih, ki bi jih določeni gostje zagovarjali?

Ko postane žanr problem, se vprašajte o vsebini

RTV je v pojasnilu ob odpovedi intervjuja z Uršo Cankar Soares navedla, da je “intervju neprimeren za razdvajajoče teme, saj ne more razjasniti večplastne in kompleksne tematike.” To stališče bi bilo morda razumljivo, če se v preteklosti ne bi enake oddaje lotevale prav takšnih “večplastnih” vprašanj. Cenzura ali samo “uredniško načrtovanje” – to je vprašanje.

Oglasili so se nam z RTV-ja glede odpovedanega intervjuja z Uršo Cankar Soares … Tole so povedali

Vprašanja za Jožeta Možino ostajajo brez odgovora – RTV Slovenija odgovarja namesto njega

Na vprašanja, ki smo jih 17. oktobra poslali Jožetu Možini, odgovornega urednika na RTV Slovenija, nismo prejeli nobenega odgovora. Vprašali smo ga o razlogih za izbiro Urše Cankar Soares kot gostje, njegovem pogledu na odpoved intervjuja ter stališčih uredništva glede občutljivih tem, kot je pravica do splava. Namesto Možine se je odzvala le Služba za komuniciranje RTV Slovenija, ki je podala splošne odgovore in se sklicevala na uredniška merila. Odsotnost Možinovega odziva pušča odprta vprašanja o tem, koliko svobode ima v resnici uredništvo pri izbiri gostov.

Njegov molk nas še bolj navdaja z dvomom, ali gre morda za še večje uredniške pritiske, kot smo sprva domnevali. Zdi se, da ostajajo občutljive tematike na RTV Slovenija pogosto zavite v tančico nejasnosti, kjer odgovori prihajajo le iz službenih komunikacij, medtem ko ključni posamezniki ostajajo tiho. Bo Jože Možina kdaj pojasnil svojo stran zgodbe, ali bomo tudi tokrat ostali brez pravega vpogleda v zakulisje uredniških odločitev?

Zaradi odpovedi intervjuja nocoj ponavljamo izjemno karizmatičnega novomašnika Mela Kovica. Upam pa, da se kmalu odpravi diskriminacija in bom lahko svobodno in avtonomno opravil tudi pogovor z @CankarUrsa. Javna @RTV_Slovenija mora biti nazorsko pluralna ali pa bo izgubila… https://t.co/exzP5BRRm6

— Jože Možina (@JozeMozina) October 20, 2024

Povojna nasilja in uredniška svoboda: Kakšne signale pošiljamo?

Gostovanje dr. Milka Mikole, ki bo govoril o nasilju komunističnega režima po drugi svetovni vojni, odpira novo poglavje v diskusiji o uredniški politiki nacionalne televizije. Medtem ko nekatera zgodovinska vprašanja dobivajo pozornost, je očitno, da sodobne teme, ki segajo v področja ustavnih pravic in družbenih vrednot, pogosto ostajajo “neprimerne” za obravnavo.

Ali RTV Slovenija s tem ne pošilja sporočila, da so nekatere teme – tudi če so relevantne in aktualne – preveč “neprijetne” za oddajo? Javna televizija bi morala predstavljati prostor za soočenje različnih pogledov, tudi tistih, ki izzivajo prevladujoče norme. Dokler bo cenzura selektivna, bodo ostajali dvomi o resnični uredniški svobodi na nacionalni televiziji.

V prihodnje bo treba premisliti, ali je tovrstno “načrtovanje” programa res v službi javnega interesa ali le igra selektivne cenzure.

Napisal: N. Z.

Vir: www, FB, RTV 365

RTV Slovenija pojasnjuje, zakaj intervju ni bil primeren

LJUBLJANA – Odpoved intervjuja z Uršo Cankar Soares, koordinatorko Pohoda za življenje, je v javnosti povzročila nemalo razburjenja, zdaj pa je RTV Slovenija posredovala pojasnila glede svoje odločitve. Čeprav so odgovori umirjeni in na videz racionalni, se zastavlja vprašanje, ali je bil intervju res tako “neprimeren” ali gre morda za širši problem uredniške svobode na nacionalni televiziji.

Intervju kot žanr ni primeren za razdvajajoče teme

V odgovoru, ki smo ga prejeli v uredništvo Nadlani.si, je RTV Slovenija pojasnila, da je “žanr – intervju – zaradi imanentne enostranskosti neprimeren za obravnavo kontroverznih tem, saj ne more razjasniti večplastne in kompleksne tematike.” Takšen argument bi bil morda prepričljiv, če ne bi bile na sporedu iste oddaje v preteklosti, ki so gostile goste z zelo različnimi stališči. Zdi se, da RTV tokrat še posebej skrbi, da bi lahko občinstvo prejelo zgolj en vidik občutljive tematike, kar je očitno dovolj tehten razlog za odpoved.

Podoben argument je RTV Slovenija uporabila tudi pri drugih oddajah, ko so presodili, da določena vprašanja zahtevajo “večplastno obravnavo”, a dejstvo je, da se intervjuji pogosto dotikajo občutljivih tem, ki so lahko enostransko predstavljene. Zakaj je torej prav tokrat žanr intervjuja označen kot “uredniško neustrezna izbira”? vprašanje ostaja odprto.

Pravica do svobode govora ali skrb za ustavno skladnost?

Odziv RTV Slovenija nakazuje, da se je odločitev za odpoved intervjuja nanašala na stališča, ki “posegajo v temelje družbene ureditve ali celo preizprašujejo z ustavo zagotovljene svoboščine.” To pomeni, da naj bi urednica Polona Fijavž ocenila, da bi lahko intervju spodbujal poglede, ki so v nasprotju z načeli enakopravnosti ali pravic žensk. V skladu s Poklicnimi merili in načeli novinarske etike RTV Slovenija morajo ustvarjalci programov zagotoviti “nepristranskost, uravnoteženost in pravičnost” – vse v službi spoštovanja “ustave in temeljnih demokratičnih načel”, kot poroča RTV Slovenija.

Takšna razlaga odpira dilemo o tem, ali bi morali javni mediji cenzurirati mnenja, ki se zdijo nekaterim sporni, ali bi jim morali omogočiti soočenje na podlagi pluralnosti. Še posebej, ker gre v tem primeru za nacionalno televizijo, ki naj bi odražala širok spekter mnenj in pogledov. Je torej RTV Slovenija prevzela vlogo ustavnega varuha, ko gre za izbor gostov?

Oddaja Intervju: prostor za zanimive osebnosti, ne za polemike

RTV Slovenija je v odgovoru tudi poudarila, da oddaja Intervju “ni namenjena polemiziranju in odpiranju razdvajajočih tem”, saj naj bi bilo bistvo te oddaje “predstaviti izredne in zanimive osebnosti in njihove opuse ter življenjske zgodbe.” Na prvi pogled se to zdi smiselno, a zgodovina oddaje kaže, da so se nekateri gostje že dotikali perečih vprašanj, ki delijo javnost. Kje je torej meja med tem, kaj je “zanimivo” in kaj “kontroverzno”? Zdi se, da odločitev o tem leži v rokah urednikov, ki pa nimajo vedno jasnih meril, kdaj določena tema prestopi dovoljeno mejo?

Čeprav RTV Slovenija izpostavlja, da je izbira gostov odgovornost uredniške ekipe, se poraja vprašanje, ali se morda pri tem odločitve sprejemajo tudi na podlagi zunanjih pritiskov ali pričakovanj določenih krogov. Kot poroča Svet za zaščito svobode govora (SZSG), je mnenje, da bi morala javna televizija omogočiti prostor za izražanje različnih stališč, še posebej glede vprašanj, ki so za družbo pomembna.

Bodočnost javne televizije: Ali bomo videli spremembe?

Odpoved intervjuja z Uršo Cankar Soares in odziv RTV Slovenija sta znova odprla vprašanje o tem, kako se naša javna televizija spoprijema z izzivi svobode govora in pluralnosti. RTV Slovenija trdi, da “občinstvo javne televizije upravičeno pričakuje uredniško načrtovanje programa, ki bo zadeve obravnaval celovito in večplastno.” Čeprav so to načeloma pohvalni cilji, se bo morala televizija vprašati, ali lahko to doseže brez dejanskega soočenja različnih pogledov.

V prihodnje bo zanimivo spremljati, ali bodo pri RTV Slovenija prepoznali potrebo po večjem vključevanju različnih mnenj, tudi če so ta kontroverzna. Javni medij bi namreč moral predstavljati glas vse družbe, ne zgolj tistih, katerih stališča so v skladu z uredniškimi standardi.

Za zdaj pa ostaja dvom, ali ima uredniška politika RTV Slovenija svoje meje, ki se prilagajajo občutljivosti tematike in ne vedno interesom javnosti.

Zakaj bi bil intervju lahko sporen?

Intervju z Uršo Cankar Soares bi lahko veljal za spornega zaradi več dejavnikov:

• 1. Sporna tematika: Urša Cankar Soares zagovarja stališča, ki nasprotujejo umetni prekinitvi nosečnosti (splavu). V Sloveniji je pravica do splava zakonsko urejena in podprta z ustavo, kar pomeni, da njeno zavzemanje za omejitve ali prepoved splava lahko sproži odpor, predvsem med zagovorniki pravic žensk.
• 2. Enostranskost mnenja: Njen pristop k zagovarjanju pravic nerojenih otrok ne dopušča kompromisov, kar bi lahko gledalci dojemali kot nepopolno predstavljanje tematike. Javna televizija, ki se financira z davkoplačevalskim denarjem, ima dolžnost zagotavljati uravnoteženo obravnavo kontroverznih tem.
• 3. Religiozni in etični vidiki: Pohod za življenje temelji tudi na religioznih vrednotah, ki lahko nasprotujejo sekularnim načelom in pravicam žensk v Sloveniji. To prispeva k potencialni kontroverznosti, saj gre za temo, ki odpira razpravo o etičnih vprašanjih in družbenih vrednotah.

Kdo je Urša Cankar Soares?

Urša Cankar Soares je znana slovenska aktivistka za pravico do življenja in koordinatorka Pohoda za življenje. Gibanje zagovarja zaščito nerojenih otrok in se zavzema za prepoved umetne prekinitve nosečnosti. Pohod za življenje organizira shode in dogodke z namenom ozaveščanja o pravicah nerojenih ter spodbujanja alternativ, kot so posvojitve in podpora nosečnicam v stiski.

Njen aktivizem se osredotoča na vprašanja varovanja življenja od spočetja do naravne smrti, kar pogosto odpira razprave o pravicah žensk in etičnih vidikih splava. Njena stališča so tesno povezana z gibanjem za zaščito življenja in lahko nasprotujejo uveljavljenim pravicam žensk v Sloveniji.

Dodajamo odgovor, prejet z RTV Slovenija:

“Spoštovani,

v skladu s Programskimi standardi RTV Slovenija ter Poklicnimi merili in načeli novinarske etike žanr intervju zaradi imanentne enostranskosti ni primeren za obravnavo kontroverznih tem, saj ne more razjasniti večplastne in kompleksne tematike.

V zasnovi oddaja Intervju ni namenjena polemiziranju in odpiranju razdvajajočih tem, saj ne omogoča soočenja različnih mnenj, ampak je bistvo oddaje predstaviti izredne in zanimive osebnosti in njihove opuse ter življenjske zgodbe.

V primeru, ko gre za izrekanje mnenj in stališč, ki so skrajna, kontradiktorna in posegajo v temelje družbene ureditve ali celo preizprašujejo z ustavo zagotovljene svoboščine, je intervju kot žanr uredniško neustrezna izbira.

Občinstvo javne televizije upravičeno pričakuje takšno uredniško načrtovanje programa, da bo zadeva obravnavana celovito in večplastno, kot to določajo Poklicna merila in načeli novinarske etike v točkah o nepristranskosti, uravnoteženosti in pravičnosti. Ustvarjalci so programske vsebine dolžni načrtovati odgovorno, z določitvijo fokusa, konteksta in žanra.

Ob tem Programski standardi RTV Slovenija izrecno določajo, da mora RTV za delovanje v javnem interesu in izpolnjevanje pričakovanj javnosti v svojih programih med drugim spoštovati Ustavo RS in temeljna demokratična načela.

Lep pozdrav,

Služba za komuniciranje RTV Slovenija”

Preberite članek na to temo:

Še ena cenzura na TV Slovenija? Odpovedali intervju z Uršo Cankar Soares

Napisal: N. Z.

Vir: RTVSlo, X, FB