Nakup letne vinjete je za številna gospodinjstva v Sloveniji vsakoleten finančni izziv, še posebej v časih, ko življenjski stroški vztrajno naraščajo. A veste, da je določene skupine prebivalcev država oprostila dela tega stroška? Velike družine, invalidi in invalidske organizacije imajo pravico do finančne olajšave, ki lahko občutno zmanjša breme, povezano z letnim cestninjenjem.

Pomoč za velike družine: Kako deluje?

Če ste družina z vsaj štirimi otroki, mlajšimi od 18 let, ste upravičeni do pomembne finančne pomoči pri nakupu letne vinjete za vozila cestninskega razreda 2B (npr. družinski kombiji). Kaj to pomeni v praksi? Plačate le polovico vrednosti vinjete, preostanek pa krije država. Ta ukrep ni zgolj finančna pomoč – predstavlja tudi priznanje države, da so velike družine eden izmed stebrov družbe, ki potrebujejo dodatno podporo.

Poleg tega pravica ne velja samodejno – družine morajo izpolniti določene pogoje. Vozilo mora biti registrirano na enega od staršev ali skrbnika, poleg tega pa je treba vsako leto oddati vlogo prek portala eUprava. Za marsikatero družino je to rutina, ki jo opravljajo skupaj z nakupom vinjete – a tisti, ki ukrepa še ne poznajo, lahko zamudijo pomemben prihranek.

Invalidi in invalidske organizacije: Prilagojena pomoč za mobilnost

Podobno kot pri velikih družinah tudi invalidi in invalidske organizacije lahko izkoristijo državno pomoč pri nakupu vinjete za razred 2B. Invalidi pogosto potrebujejo prilagojena vozila, ki spadajo v višji cestninski razred, kar pomeni višje stroške cestninjenja. Prav zato država krije razliko v ceni med razredoma 2A in 2B – invalid plača le toliko, kot bi za manjše osebno vozilo.

Invalidske organizacije, ki imajo v lasti vozila za prevoz svojih članov ali za opravljanje vsakodnevnih nalog, lahko na podlagi podobnega postopka prav tako pridobijo pomoč. Ta ukrep omogoča, da se izdatki za mobilnost prilagodijo njihovim specifičnim potrebam, kar olajša delo organizacij in omogoča boljšo podporo invalidom.

Postopek uveljavitve pravice: Preprost, a natančen

Če želite uveljaviti pravico do sofinanciranja vinjete, je postopek preprost, a zahteva nekaj pozornosti. Najprej kupite letno vinjeto za vozilo razreda 2B, nato pa oddate vlogo za povračilo razlike prek portala eUprava. Priložiti je treba kopijo računa in dokazilo, da izpolnjujete pogoje (npr. status velike družine ali invalidnosti).

Pomembno je, da vlogo oddate pravočasno, saj lahko zamuda pomeni izgubo pravice do povračila. Če niste prepričani o postopku, se lahko obrnete na center za socialno delo ali na upravno enoto, kjer vam bodo pomagali s potrebnimi informacijami.

Zakaj je ta ukrep pomemben?

Stroški vinjete niso zanemarljivi. Letna vinjeta za razred 2B je skoraj dvakrat dražja kot za razred 2A, kar lahko predstavlja velik izdatek za družine z več otroki ali za posameznike, ki uporabljajo prilagojena vozila. Ta pomoč ni le finančna olajšava – gre za širši pomen solidarnosti, ki omogoča večjo enakopravnost in dostopnost mobilnosti za vse državljane.

Invalidi in velike družine so skupine, ki pogosto naletijo na dodatne stroške, povezane s prevozom, bodisi zaradi potreb po večjih vozilih bodisi zaradi dodatnih logističnih izzivov. Država s tem ukrepom pokaže, da se zaveda njihovih specifičnih izzivov in jim želi olajšati breme.

Napisal: E. K.

Vir: GOV.SI, Pixabay

Leto 2025 se za voznike, ki redno prečkajo slovensko-avstrijski predor Karavanke, prične z neprijetnim dvigom cestnine, ki bo znašala dodatnih 60 centov. Od 1. januarja 2025 bodo morali vozniki, katerih vozila ne presegajo 3,5 tone, za prehod skozi predor plačati 8,80 evra (7,21 evra brez DDV), kar predstavlja zvišanje na 8,80 evra iz trenutnih 8,20 evrov. Nič presenetljivega – vendar, kaj ta sprememba pomeni za vse nas, ki vsakodnevno ali občasno prečimo ta klasičen del poti med Slovenijo in Avstrijo?

Zakaj prihaja do dviga cestnine?

Zdi se, da je bila ta podražitev neizogibna, saj so podobne prilagoditve predvidene že v preteklih letih. Cestnina za predor Karavanke se namreč usklajuje z rastjo življenjskih potrebščin v Sloveniji in Avstriji, kar pomeni, da je dvig skladno s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki ga izračunava evropski statistični urad Eurostat. Srednja vrednost tega indeksa je v letu 2023 znašala 7,2 odstotka v Sloveniji in 7,7 odstotka v Avstriji – kar pomeni, da je sledila letna rast cen, ki jo država mora odražati tudi v višini cestnin.

Z drugimi besedami, ta 60-centni dvig ni zgolj naključna odločitev, temveč je rezultat večletnega usklajevanja, ki pa seveda prihaja z nekaj posledicami za tiste, ki uporabljajo predor Karavanke kot vsakodnevno povezavo med obema državama.

Kaj to pomeni za voznike?

Če si zamislimo voznike, ki dnevno prečkajo predor Karavanke, bodisi zaradi službenih obveznosti bodisi zaradi turizma ali drugih potovanj, se lahko hitro zgodi, da se bo ta podražitev začela poznati v njihovih denarnicah. Pri tem moramo poudariti, da bo povečanje prihodkov DARS-u (družbi, odgovorni za vzdrževanje predora) v letu 2025 prineslo dodatnih 1,4 milijona evrov prihodkov, kar bo verjetno prispevalo k nadaljnji modernizaciji in vzdrževanju infrastrukture.

Vendar pa se lahko pri tem postavi vprašanje: je ta povečani prihodek realen odgovor na vse povečane stroške, s katerimi se soočajo vozniki in podjetja, katerih vozni parki dnevno prečijo ta pomemben del slovenske avtocestne infrastrukture? Mnogi bodo namreč morali plačati več za vsakodnevni prehod, pa naj gre za prevoznike, turistične agencije ali navadne državljane, ki so vajeni teh stroškov.

Ne le običajna cestnina: Vpliv na neprenosljive točkovne karte

Poleg osnovne cestnine, ki se dviguje za 60 centov, bo v letu 2025 znižana cena neprenosljivih točkovnih kartic za cestninske razrede R1 (vozila z največjo dovoljeno maso do 3,5 tone) narasla na 39,40 evra (32,30 evra brez DDV). To pomeni, da bodo lastniki točkovnih kart za predor morali pripraviti dodatno višjo vsoto, če želijo izkoristiti ta način plačila, ki sicer omogoča bolj preprost prehod skozi predor, brez potrebe po plačilu vsakokrat ob prehodu.

Kakšen vpliv bo imel dvig cestnine na podjetja in prevoznike?

Z zvišanjem cen bo vpliv na podjetja, predvsem prevoznike, precejšen. Ko si predstavljamo, kako pogosto morajo podjetja, ki opravljajo mednarodni prevoz, uporabljati predor Karavanke, lahko hitro ugotovimo, da to pomeni povečanje stroškov za prevoznike. Medtem ko lahko na koncu teh višjih stroškov računajo na svoje stranke, bo povečanje cestnine morda ustvarilo tudi pritiske, da se cena za prevoz tudi poveča – kar bo posledično vplivalo na končne uporabnike, torej nas, potrošnike.

Povečanje cestnine v širšem kontekstu: Kaj lahko pričakujemo v prihodnosti?

Zadnji dvig cestnine ni zgolj individualni dogodek, ampak ponuja pomembno vprašanje: kako se bodo cene goriva, vzdrževanje cest, in drugi infrastrukturni stroški razvijali v prihodnjih letih? Podobne podražitve bodo verjetno postale del vsakodnevne realnosti, kjer ne bomo samo pričakovali rasti cen cestnin, ampak tudi drugih stroškov, ki so povezani z našo mobilnostjo.

Zdi se, da bo ta sprememba še en opomnik, kako pomembno je slediti rasti življenjskih potrebščin in se nanjo prilagoditi. Seveda pa bo dvig cestnine prinesel tudi konstruktivne učinke v smislu večjih prihodkov za DARS, kar pomeni, da bi ta sredstva morala biti uporabljena za izboljšanje infrastrukture in povečanje varnosti, da bi vožnja skozi predor Karavanke ostala kar se da udobna in varna.

Napisal: E. K.

Vir: DARS

HRVAŠKA – Na Hrvaškem bo leta 2026 začel veljati nov sistem cestninjenja, ki bo ukinil tradicionalne cestninske postaje in uvedel bolj učinkovit način plačevanja cestnin. Novi sistem bo omogočal prost pretok vozil brez ustavljanja, kar bo zmanjšalo zastoje na avtocestah in povečalo pretočnost prometa.

Hrvaško ministrstvo za morje, promet in infrastrukturo je podpisalo pogodbo za razvoj tega sistema, vredno 80 milijonov evrov, s slovaško družbo SkyToll in češko družbo TollNet. Nov sistem bo temeljil na dveh glavnih metodah plačevanja: z uporabo naprave ENC (elektronska naprava za cestnino) ali prek avtomatskega odčitavanja registrskih tablic s kamerami (ALPR).

Konec cestninskih postaj

Cestninske postaje, ki so bile prisotne od leta 2006, se bodo umaknile moderni tehnologiji, kar bo omogočilo hitrejši prehod vozil in boljšo prometno varnost. Novi sistem bo opremljen s 208 kontrolnimi točkami, ki bodo spremljale promet in nadzirale cestnino prek kamer in anten.

Poleg tega bo na voljo 74 mobilnih enot, opremljenih s kamerami in laserskimi sistemi, ki bodo omogočale spremljanje in nadzor cestninjenja na terenu.

Možnosti plačila

Uporabniki bodo lahko izbirali med dvema načinoma plačevanja cestnine. Prva možnost bo uporaba naprave ENC, ki jo vozniki namestijo na vetrobransko steklo. To napravo poznamo iz preteklosti tudi v Sloveniji, saj omogoča avtomatsko cestninjenje brez ustavljanja na postajah. Druga možnost bo avtomatsko odčitavanje registrske tablice s pomočjo kamer, ki bodo postavljene na avtocestnih priključkih. Tisti, ki se bodo odločili za ta način, se bodo morali predhodno registrirati na spletnem portalu ali v mobilni aplikaciji.

Učinki na voznike in delavce

Ko bo novi sistem začel delovati, bo to pomenilo konec zastojev na cestninskih postajah, predvsem v poletni sezoni, ko so hrvaške avtoceste najbolj obremenjene. Novi sistem bo omogočal vožnjo brez ustavljanja, kar bo pospešilo promet in zmanjšalo čakalne dobe, predvsem na priljubljenih turističnih trasah.

Vendar pa ta sprememba ne bo le tehnološka, ampak bo vplivala tudi na zaposlene. Nekateri delavci, ki so trenutno zaposleni na cestninskih postajah, bodo premeščeni na druga delovna mesta, medtem ko se bodo drugi upokojili.

Težka vozila in prihodnje napovedi

Za voznike težkih vozil tretje in četrte kategorije bo uporaba naprave ENC obvezna, medtem ko bodo vozniki lažjih vozil imeli možnost izbire med ENC in registracijo prek kamer. Sistem obljublja visoko natančnost zaznavanja prekrškov in meritev, z napovedano natančnostjo 99,9 %.

Čeprav bo nov sistem prinesel pomembne izboljšave, hrvaški minister za promet Oleg Butković poudarja, da uvedba sistema ne bo povzročila podražitve cestnin.

Napisal: N. Z.

Vir: Dnevnik.hr, Pexels

Hrvati dvigujejo cene med sezono od leta 2007.

ZAGREB – Številni slovenski turisti se v teh dneh odpravljajo na Hrvaško, ki je še vedno izredno cenjena in spoštovana destinacija. Kljub cenam.

Med 1. julijem in 30. septembrom bodo na avtocestah, ki jih upravljajo Hvatske autoceste (Hac), cestnine za določene kategorije vozil dražje za 10 odstotkov. Za pot med Zagrebom in Dugopoljem pri Splitu bo treba tako namesto 24 odšteti 26,40 evra, poroča Rtvslo.si.

Stanje na hrvaških cestah (V ŽIVO)

Višje cene bodo veljale za motorje, osebna vozila, osebna vozila s prikolicami in za avtodome. Tovornjaki in avtobusi tudi v poletnih mesecih plačujejo enako cestnino kot sicer, še dodajo hrvaški kolegi na Hak.hr.

Če boste peljali od Zagreba do Karlovca, boste namesto 2,5 evra plačali 2,8. Na delu med Zagrebom in Dugopoljem se bo cestnina zvišala z zdajšnjih 24 evrov na 26,40 evra, za vožnjo na odseku Zagreb–Reka bo treba namesto zdajšnjih 9,20 evra odšteti 10,10 evra.

Hrvati dvigujejo cene med sezono od leta 2007.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: Hak.hr