Ali bo Google prisiljen prodati brskalnik Chrome?

Brskalnik Chrome, Googlov paradni konj na trgu spletnih orodij, ki že več kot desetletje kroji internetno izkušnjo milijonov uporabnikov, bi se lahko kmalu znašel na prodajnih policah. Ste si lahko predstavljali, da bi bil prav Chrome – nepogrešljivo orodje za delo, študij ali nakupovanje v zadnjem trenutku – predmet prisilne prodaje? Tako kažejo najnovejši koraki ameriškega pravosodnega sistema, ki se je odločil zarezati v samo srčiko Googlovega imperija. Je to le še ena epizoda večnega boja proti tehnološkim monopolom ali prvi korak k bolj demokratičnemu internetu?

Google, Chrome in monopolna igra

Če omenimo brskalnik Chrome, je skoraj vsakomur jasno, o čem govorimo – gre za digitalni “švicarski nož”, ki s svojo hitrostjo in uporabnostjo premaga konkurenco. A prav to je težava, trdijo ameriški regulatorji. Google ni zgolj uspešen, trdijo, temveč zlorablja svoj položaj, da bi obdržal tržni delež. 61 % tržni delež v ZDA – številka, ki si jo je Google skozi leta utrdil s pametnimi potezami in nepreglednimi pogodbami. A ali so te res tako “nedolžne”, kot se zdi na prvi pogled?

Google se je namreč večkrat znašel pod drobnogledom – očitki o tem, da s Chromeom umetno spodbuja uporabo svojega iskalnika, da s podatki o uporabnikih ustvarja ogromne dobičke, niso novi. Toda ministrstvo za pravosodje gre tokrat še dlje. Predlagajo, da bi Google moral Chrome prodati, ločiti Android od drugih storitev in celo deliti podatke o uporabniških klikih. Je to pravična cena za bolj transparenten internet?

Precedensi in spomini na Microsoftovo ero

Če se spomnimo konca devetdesetih let, ko je bil Microsoft z Internet Explorerjem skorajda sinonim za splet, se zgodba zdi kot deja vu. Takratni poskusi razbitja monopolnega položaja so naleteli na mešane rezultate – Microsoft je ostal velik igralec, a izgubil prednost, kar je omogočilo vzpon novih podjetij, kot je bil Google. Ironično, da zdaj prav Google doživlja podobne udarce, le da tokrat z bolj sofisticiranim sistemom umetne inteligence, pogodbami in tehnologijami, ki so prepredene s skorajda nevidnimi niti.

A tu je ena ključna razlika: medtem ko je bil Internet Explorer simbol “starodavne” tehnologije, je Chrome sinonim za hitro prilagajanje sodobnim potrebam. Če bo prodan, se poraja vprašanje – kdo bo prevzel vajeti? In ali bo novi lastnik sposoben ohraniti enak standard?

Kaj to pomeni za uporabnike in industrijo?

Zdi se, da bi prisilna prodaja Chromea lahko sprožila val sprememb. Večja konkurenca bi lahko prinesla inovacije, boljšo zaščito zasebnosti in manjšo odvisnost od enega samega podjetja. Po drugi strani pa je težko spregledati potencialne težave – kaj, če bo novi lastnik zanemaril brskalnik? Bi Chrome lahko doživel podoben padec, kot ga je nekoč doživel Netscape?

Upoštevati je treba tudi vpliv na umetno inteligenco. Google si prizadeva, da bi Gemini, njegova napredna platforma AI, postal del vsakdanje uporabe. A če bo Chrome ločen od Googlovih storitev, bi to lahko oviralo širjenje umetne inteligence – ali pa morda spodbudilo druge igralce, da ponudijo boljše alternative.

Google v defenzivi – boj ali beg?

Google seveda ne bo sedel križem rok. Pritožbe na sodne odločitve, argumenti o tem, da uporabniki izbirajo Chrome zaradi njegove kakovosti, in morda celo prikrite poteze, da bi preoblikovali svoje poslovne modele, so že na mizi. A dejstvo ostaja – ko se v igro vključi ameriško pravosodje, so spremembe skorajda neizogibne.

Napisal: E. K.

Vir: Google Pixabay