Kolumbija z novimi prepovedmi, Jelinčič: “Pri nas se pa cigani poročajo z mladoletnicami in rojevajo pri 13-ih”
KOLUMBIJA – Zgodovinski trenutek za pravice otrok
Kolumbijski parlament je po več kot 17 letih bojev in prizadevanj dosegel pomemben mejnik: sprejet je bil zakon, ki popolnoma prepoveduje otroške poroke. S tem se je država pridružila 12 državam Latinske Amerike, ki so odpravile dolgoletne pravne vrzeli, ki so omogočale sklenitev zakonske zveze mladoletnikov. Poslanka Jennifer Pedraza Sandoval je ob sprejetju zakona poudarila, da Kolumbija s tem korakom sporoča: “Ne želimo več biti družba, ki tolerira sistemsko nasilje in spolno izkoriščanje otrok.” Poroča srpskainfo.com.
Veselje v parlamentu in simbolna zmaga
Ob glasovanju za zakon so poslanci kolumbijskega parlamenta dobesedno zaplesali in zapeli, kar je simboliziralo zmagoslavje dolgega boja proti otroškim porokam. To je več kot le zakonodajni ukrep – je simbol preobrata v družbi, ki želi zaščititi pravice otrok in jih osvoboditi nasilja, ki ga pogosto spremljajo takšne poroke. Po poročanju blic.rs je Kolumbija s tem postavila jasen precedens, ki ga številne države še niso dosegle.
Stanje v Sloveniji pa?
Na papirju so v Sloveniji otroške poroke zakonsko prepovedane – zakonsko zvezo lahko skleneta le osebi, starejši od 18 let. Vendar pa so prakse, zabeležene predvsem v romskih skupnostih, drugačne. Dekleta, stara komaj 13 let, so pogosto vključena v dogovorjene “poroke” ali odnose, ki vodijo v zgodnjo nosečnost. To kaže na pomanjkanje nadzora nad izvajanjem zakonodaje in odsotnost celovitih ukrepov, ki bi zaščitili mladoletnice.
Kolumbija prepovedala otroške poroke, veselje v parlamentu. Pri nas se cigani lahko poročajo z mladoletnicami, ki v nekaterih ciganskih vaseh tudi rojevajo že pri 13. letih. Naši parlamentarni levičarji pa tiho. pic.twitter.com/6OWxqRpF77
Vprašanje, ki ostaja neodgovorjeno, je, zakaj se otroške poroke v Sloveniji kljub zakonodaji še vedno dogajajo. Tukaj je nekaj ključnih razlogov:
1. Tradicionalni običaji: V nekaterih romskih skupnostih zgodnje poroke veljajo za družbeno normo. Družine to prakso opravičujejo z “zaščito” deklet pred zunanjimi vplivi.
2. Socialna izključenost: Marginalizacija romskih skupnosti vodi v pomanjkanje dostopa do izobraževanja in podpore, kar otežuje prekinitev tovrstnih praks.
3. Neučinkovitost zakonodaje: Slovenija sicer ima pravne mehanizme za preprečevanje otroških porok, vendar te v praksi pogosto ostajajo mrtva črka na papirju.
Otroške poroke imajo hude posledice za dekleta, ki so v te zveze prisiljene. Gre za kršenje njihovih pravic, omejitev možnosti za izobraževanje in osebni razvoj, obenem pa so pogosto izpostavljena nasilju in zdravstvenim tveganjem zaradi zgodnje nosečnosti. Kot poroča unicef.org, otroške poroke povečajo tveganje za socialno izključenost in revščino.
Kaj lahko storimo?
Kolumbijski primer bi moral služiti kot zgled tudi Sloveniji. Ukrepi, ki bi lahko pripomogli k odpravi otroških porok, vključujejo:
Izobraževanje: Organiziranje programov za osveščanje romskih skupnosti o pravicah otrok in škodljivosti zgodnjih porok.
Socialna podpora: Krepitev sodelovanja z lokalnimi romskimi voditelji, da bi spodbudili spremembe znotraj skupnosti.
Dosledno izvajanje zakonov: Boljša regulacija in sankcioniranje primerov otroških porok.
Čas za ukrepanje?
Medtem ko Kolumbija praznuje pomemben korak k zaščiti svojih otrok, Slovenija še vedno bije bitko proti otroškim porokam v marginaliziranih skupnostih. Zakaj dopuščamo prakse, ki kršijo temeljne pravice otrok, čeprav imamo zakonska orodja, da jih preprečimo? Čas je, da prevzamemo odgovornost in sledimo zgledom, ki jasno sporočajo, da so otroške poroke nesprejemljive v vsaki družbi.
Viri: srpskainfo.com, blic.rs, unicef.org., X
Napisal: N. Z.
Javili so se nam policisti glede kočevskih Romov, takole bodo ukrepali
Naslovili smo vprašanja tudi na Policijsko upravo Ljubljana, saj nas je zanimalo, kakšen je njihov pogled na izgrede, povezane z romskimi skupnostmi.
Policijska uprava Ljubljana je v odziv na povečano število kaznivih dejanj na območjih, kot sta Kočevje in Ribnica, poostrila nadzor. Medtem pa projekt “Skupaj proti anticiganizmu” sproža vprašanja o smiselnosti in izvedbi.
Policija: Varnostni ukrepi so okrepljeni
Na vprašanja glede varnostnega stanja v jugovzhodni Sloveniji se je policija odzvala z jasnimi pojasnili. Kot je sporočil Tomaž Tomaževič, predstavnik za odnose z javnostmi, so policisti okrepili prisotnost na varnostno obremenjenih območjih.
“Namen in cilj intenziviranja nalog je zagotavljanje učinkovitih policijskih intervencij, večja prisotnost policistov, hitrejše preiskave in povečanje splošne varnosti ljudi ter premoženja,” je zapisano v odgovoru policijske uprave Ljubljana. Policisti bodo po potrebi nadaljevali z okrepljenimi aktivnostmi, dokler razmere ne bodo stabilizirane.
Hkrati policija poziva občane, naj prijavijo vsa zaznana kazniva dejanja ali sumljiva gibanja. Občani lahko informacije posredujejo anonimno na številko 080 1200 ali preko številke za nujne primere 113.
Varnostne težave – resničnost ali percepcija?
Policija priznava, da je na območjih, kjer živijo večje romske skupnosti, v preteklosti prihajalo do povečanega števila kaznivih dejanj. Prav zato so ukrepi usmerjeni v preprečevanje ponavljajočih se incidentov. Kljub temu pa je del strahu med prebivalci povezan z nepoznavanjem in predsodki. Jožek Horvat Muc, predsednik Sveta romske skupnosti RS, opozarja, da je kriminal prisoten povsod in ni omejen zgolj na Rome. “Kazniva dejanja niso vezana na narodnost. Nepravično je, da se vsa krivda vali na romsko skupnost,” je dejal. Vir: intervju, Svet romske skupnosti RS.
Na vprašanje, ali so ukrepi, kot je projekt “Skupaj proti anticiganizmu,” smiselni, je policija poudarila, da se ukvarja predvsem z varnostjo na terenu. Čeprav ne sodeluje neposredno pri projektu, podpira vse dejavnosti, ki lahko prispevajo k zmanjševanju napetosti in predsodkov. Policisti, med katerimi so zaposleni tudi trije pripadniki romske skupnosti, želijo s svojo prisotnostjo izboljšati odnose z lokalnim prebivalstvom.
Kritike na račun projekta
Projekt “Skupaj proti anticiganizmu” pa ne beži pred kritikami. Kot je opozoril Horvat Muc, je problem že v imenu projekta, ki uporablja izraz “anticiganizem”. Po njegovem mnenju je ta termin neprimeren in v nasprotju z zakonodajo ter Ustavo RS, ki Romom priznava etnično identiteto. “Kako lahko govorimo o boju proti diskriminaciji, če že poimenovanje projekta diskriminira?” se sprašuje Horvat Muc. Dodal je, da Svet romske skupnosti pri snovanju projekta ni bil vključen. Vir: intervju, Svet romske skupnosti RS.
Čeprav policija ostaja osredotočena na zagotavljanje varnosti, projekt “Skupaj proti anticiganizmu” odpira širša vprašanja o smiselnosti in učinkovitosti pristopa k reševanju problematik romske skupnosti. Brez tesnejšega sodelovanja med vlado, lokalnimi oblastmi in romsko skupnostjo dolgoročnih rešitev ne bo. Policija bo medtem nadaljevala s svojimi okrepljenimi ukrepi, dokler ne bodo odpravljeni ključni dejavniki tveganja.
Kot so pojasnili pri policiji, so njihovi ukrepi namenjeni vsem prebivalcem: “Naš cilj je zagotoviti splošno varnost ljudi in premoženja, ne glede na narodnost ali poreklo,” so poudarili.
Napisal: N. Z.
Vir: odgovor Policijske uprave Ljubljana, www
Dodajamo odgovor Policijske uprave Ljubljana:
“Spoštovani.
Policijska uprava Ljubljana je takoj, ko so bili prepoznani indikatorji tveganj, ter povečano število kaznivih dejanj premoženjske kriminalitete, poostrila varnost na območju Kočevja in Ribnice. Policisti še vedno nadaljujejo z okrepljenimi aktivnostmi za preprečevanje vseh oblik protipravnih in motečih ravnanj ter izboljšanje občutka varnosti ljudi.
Namen in cilj intenziviranja nalog je zagotavljanje učinkovitih policijskih intervencij, večja prisotnost policistov na varnostno obremenjenih območjih, zagotavljanje splošne varnosti ljudi in premoženja, učinkovito preprečevanje in odkrivanje kaznivih dejanj, hitrejši odzivni čas in učinkovite, predvsem pa hitrejše preiskave ponavljajočih se kaznivih dejanj.
S tovrstnim delom bomo nadaljevali tudi v prihodnje dokler bo potrebno in pri tem tudi konstantno spremljali situacijo in indikatorje tveganj.
Ob tej priložnosti ponovno apeliramo, da naj občani prijavijo vsa zaznana kazniva ravnanja, gibanje sumljivih oseb ali podobne dogodke, ki bi lahko vplivali na varnost ljudi na št. 113, ali o tem obvestijo najbližjo enoto policije. Informacije lahko podajo tudi anonimno na št. 080 1200.
Za vprašanja o konkretnih projektih se obrnite na posamezne izvajalce.
Lepo pozdravljeni.”
Tomaž Tomaževic predstavnik za odnose z javnostmi policijski inšpektor REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE POLICIJA Policijska uprava Ljubljana
Prešernova cesta 18, 1000 Ljubljana T: 01 361 02 23, M: 030 451 476
Kot da gasilci nimajo drugega dela: v romskem naselju Kerinov Grm zakurili avto in belo tehniko
Takšni incidenti so bili zabeleženi v različnih delih Slovenije, kjer so gasilci med posredovanjem naleteli na verbalne in fizične napade, metanje predmetov ter druge oblike oviranja.
KRŠKO, KERINOV GRM – “Dne 13.11.2024 ob 15:02 uri smo preko ReCo Brežice prejeli obvestilo, da gori vozilo v naselju Kerinov grm, MO Krško. Izvozila sta dva gasilca tehnična reševalca s kombiniranim gasilskim vozilom. Na kraju dogodka smo takoj pristopili k gašenju zapuščenega vozila in odpadne bele tehnike. Požar smo pogasili z manjšimi količinami vode. Ob 16:16 uri smo se vrnili v enoto,” so svojo akcijo opisali v Poklicni gasilski enoti Krško. To je bilo še eno posredovanje v Kerinovem Grmu.
Kar 400 Romov
Kerinov Grm je romsko naselje v občini Krško, ustanovljeno leta 2010 z oddelitvijo od vasi Gorica, Romi, v občini jih živi okoli 400, so nastanjeni še v delu naselja Drnovo. Občina Krško si prizadeva izboljšati življenjske pogoje romske skupnosti ter spodbuja njihovo integracijo v širše družbeno okolje. Naselje se razprostira na površini približno 0,04 km² in ima eno najvišjih gostot prebivalstva v Sloveniji, z več kot 6.000 prebivalci na kvadratni kilometer. Leta 2013 so v Kerinovem Grmu odprli romski muzej “Stara hiša”, ki predstavlja kulturno dediščino romske skupnosti. Občina Krško je v naselju uredila komunalno infrastrukturo, vključno z vodovodnim sistemom, kar je izboljšalo bivalne pogoje prebivalcev. Kljub tem izboljšavam se naselje še vedno sooča z izzivi, kot so visoka gostota prebivalstva in socialno-ekonomske težave. Občina Krško si prizadeva za nadaljnje izboljšanje življenjskih pogojev v Kerinovem Grmu ter za boljšo integracijo romske skupnosti v širše družbeno okolje. Po ocenah iz leta 2021 v občini Krško živi med 350 in 400 Romov.
Kam gre denar?
Mestna občina Krško je v letu 2024 v okviru Nacionalnega programa ukrepov za Rome za obdobje 2021–2030 prejela 730.243 evrov dodatnih sredstev, namenjenih izboljšanju življenjskih pogojev romske skupnosti in njihovi integraciji. Ta sredstva so namenjena projektom, ki vključujejo urejanje bivalnih razmer, izobraževalne programe ter socialne in zdravstvene storitve za Rome. Občina je dolžna ta sredstva porabiti namensko, v skladu z nacionalnim programom in lokalnimi strategijami za reševanje romske problematike.
Tudi napadli so jih že
Napadi na gasilce med intervencijami v romskih naseljih so zaskrbljujoč pojav, ki ogroža varnost reševalcev in otežuje njihovo delo. Takšni incidenti so bili zabeleženi v različnih delih Slovenije, kjer so gasilci med posredovanjem naleteli na verbalne in fizične napade, metanje predmetov ter druge oblike oviranja, je opis izkušenj, ki jih občasno doživijo gasilci v romskih naseljih. V Sloveniji so gasilske enote dolžne posredovati ob požarih in drugih nesrečah ne glede na lokacijo, vključno z romskimi naselji. Stroške takšnih intervencij običajno krije občina, na območju katere se je intervencija zgodila. Če je intervencija posledica malomarnosti ali namernega dejanja posameznika, lahko občina ali gasilska enota zahteva povračilo stroškov od povzročitelja. Vendar pa je v praksi uveljavljanje takšnih zahtevkov pogosto oteženo zaradi različnih dejavnikov, kot so socialne razmere povzročiteljev. Vzroki za takšno vedenje so kompleksni in vključujejo dejavnike, kot so nezaupanje do avtoritet, socialno-ekonomske stiske ter pomanjkanje komunikacije med skupnostmi in reševalnimi službami. Za izboljšanje varnosti gasilcev in učinkovitosti intervencij je ključno vzpostaviti boljše odnose z lokalnimi skupnostmi, izvajati izobraževalne programe ter zagotoviti ustrezno podporo in zaščito za reševalce med njihovim delom.
Pripravil: Nadlani.si Foto: PGE Krško
Oglasil se nam je znan Rom: “Ali sem jaz Rom ali cigan? Kaj sem?” (INTERVJU)
Pogovarjali smo se z znanim in vplivnim Romom, Jožekom Horvatom Mucem, o vladnem projektu “Skupaj proti anticiganizmu”
Ali davkoplačevalci vedo, kam gre njihov denar? Medtem ko se Jugovzhodna Slovenija sooča s perečimi težavami, povezanimi z romsko skupnostjo, vlada namenja davkoplačevalska sredstva za projekt “Skupaj proti anticiganizmu”. Ali je to res prava rešitev za konkretne težave lokalnih prebivalcev, ki že leta kličejo po varnostnih ukrepih? Nasprotniki pravijo, da so takšni projekti preprosto politično korektni manevri, ki ne naslavljajo realnosti na terenu. Kako učinkoviti so torej ti ukrepi in ali so res zasnovani v korist vseh? Jožek Horvat Muc je medtem opozoril na še en sporni vidik projekta: izraz anticiganizem, ki po njegovem mnenju spodkopava prizadevanja za enakopravnost. Horvat Muc zagovarja uporabo izraza antiromizem, saj se mu zdi “anticiganizem” neprimeren in žaljiv.
Svet romske skupnosti prav tako ni bil povabljen k zasnovi projekta, kar po Horvatovih besedah nasprotuje načelu “nič o Romih brez Romov.” Poleg tega poudarja, da kljub državnemu financiranju številni problemi ostajajo nerešeni, saj se občine iz Jugovzhodne regije na razpise pogosto sploh ne prijavljajo, kar še poglablja razlike. Na Dolenjskem prebivalce dodatno skrbijo kriminal in občutek negotovosti. Horvat Muc opozarja, da je strah pogosto povezan s pomanjkanjem razumevanja romske kulture in težavami, ki jih povzroča družbena izolacija Romov. Z vprašanji glede projekta smo se obrnili tudi na pristojne uradne organe, občine in policijsko upravo, a zaenkrat še molčijo.
Kdo je Jožek Horvat Muc? Je predsednik Sveta romske skupnosti Republike Slovenije in aktivni zagovornik pravic Romov v Sloveniji. Z večletnim delom na področju izboljšanja položaja romske skupnosti se zavzema za enakopravnost in odpravo predsodkov. Horvat Muc verjame, da se težave rešujejo z dialogom in sodelovanjem, zato kritizira projekte, ki Romov ne vključujejo v odločanje. Kot dolgoletni zagovornik pravičnosti izpostavlja, da pomanjkanje komunikacije med Romi in večinsko družbo poglablja konflikte, namesto da bi jih reševalo.
Jožek Horvat Muc. Vir: FB
Intervju z gospodom Jožekom Horvatom Mucem, predsednikom Sveta romske skupnostiRepublike Slovenije (celoten pogovor je transkripcija prostega govora, zato obstaja možnost slovničnih napak)
Vprašanje novinarke Nadlani.si: Se vam zdi projekt “Skupaj proti anticiganizmu” dobro zastavljen?
Jožek Horvat Muc: “Projekt se mi zdi dober s tega vidika, ker se lahko mladi Romi vključijo v to akcijo, kjer bi se opozorilo na antiromizem, ne anticiganizem. Anticiganizem ne obstaja.”
Na vprašanje, ali se mu beseda anticiganizem zdi sporna, je odgovoril: “Ali sem jaz Rom? Ali sem cigan? Kaj sem?” in nadaljuje: “Mislim, da ima projekt dobre namene, ker lahko mladi na glas povejo, kaj si mislijo o antiromizmu. Torej vsi ti pojavi, ki so danes aktualni v slovenskem, morda tudi širšem prostoru, rabijo neko pozornost tudi s strani mlajše generacije. Ali bo ta pristop zmanjšal diskriminacijo? Mislim, da bo treba počakati, da se zadeva zaključi. Mislim, da bo to pravzaprav bolj sodilo k evalvaciji tega projekta.“
Vprašanje novinarke Nadlani.si: Je bila romska skupnost povabljena k sodelovanju v projektu?
Jožek Horvat Muc: “Ali smo bili povabljeni k sodelovanju takrat, ko se je projekt delal, pripravljal in tudi ko je bil objavljen? Nismo bili povabljeni zraven, niti nismo bili obveščeni o tem. Je pa res, da me je potem kasneje, ko sem bil v kontaktu z v. d. direktorico Urada za narodnosti, me je pa tudi zaprosila, da če lahko promoviramo ta … Kako se reče ta projekt oziroma ta razpis?
Če je bil pri kreiranju projekta povabljen kdorkoli iz romske skupnosti, jaz tega ne vem. Kar se tiče Sveta romske skupnosti RS, nismo bili povabljeni zraven, smo se pa o tem kasneje pogovarjali za promocijo. Za to, da pač nekako mlade obveščamo o tem projektu, torej o tem razpisu.”
Vprašanje novinarke Nadlani.si: Se vam torej poimenovanje ‘anticiganizem’ zdi sporna?
Jožek Horvat Muc: “Jaz vedno govorim o antiromizmu. Tudi takrat, ko so državne inštitucije govorile o anticiganizmu, sem se jaz temu uprl in sem tudi vlado zaprosil, da poimenovanje spremeni iz anticiganizem v antiromizem, ker Romi uporabljamo antiromizem.”
Vprašanje novinarke Nadlani.si: Ste prejeli kakšen odziv vlade, zakaj so se odločili za takšno poimenovanje?
Gospod Jožek Horvat Muc: “Ne. Jaz sem to poslal, odziva pa nisem dobil.”
Novinarka pripomni: “Ste torej mnenja, da je to nekoliko kontradiktorno v smislu, da je projekt namenjen zmanjšanju diskriminacije, a je v samem poimenovanju (anticiganizem) diskriminatoren sam naziv do Romov?“
Jožek Horvat Muc: “Točno tako je, kot ste rekli. Zato se s tem izrazom ne morem strinjati. Glejte, eno stvar moramo razčistit. Ena stvar je namen projekta oziroma razpisa, za katerega mislim, da ima dobre namene in da bo evalvacija pokazala, kaj je izkupiček tega. Tega izraza pa jaz ne uporabljam in se z njim ne morem strinjati. Enostavno se ne morem strinjati, ker prav to, kar ste zdaj vi rekli tudi sam mislim, da po eni strani govorimo proti diskriminaciji, potem pa govorimo o ciganih.V Ustavi Republike Slovenije in pa tudi v Zakonu o Romih nikjer ni uporabljena beseda, ki bi govorila o Ciganih, ampak o Romih.Torej ne moremo mi mimo ustavnih besed ali pa zakonskih besed si izmisliti nekaj drugega. Če v Ustavi piše, da so Romi etnična skupnost. Če je zapisano, da obstaja zakon o romski skupnosti, potem ne moremo govoriti o borbi proti anticiganizmu, ker potem rušimo vso pravno formulo poimenovanja teh skupnosti. No, ampak da ne bom filozofiral, ker bi lahko kdo razumel, da sem proti temu projektu; to nisem, ampak sem proti temu izrazu.
Ampak hočem povedati še nekaj drugega. Veste, cel čas se govori v evropskem prostoru in pa tudi v slovenskem: “Nič o Romih brez Romov”. Ali se bo to tudi zdaj spremenilo, pa bo nekdo rekel “Nič o ciganih brez ciganov”? Glejte, in to vprašanje se pojavlja. Ampak ne pri tem projektu. Zdaj mimo tega govorim, kako dolgo bo ta rek veljal ne vem, se ga pa nihče ne drži. Torej o “Romih brez Romov,” to vsi radi govorijo. Kako pa se to sploh uresničuje? Ali to sploh obstaja v praksi? Mislim, da je zanimivo razmišljati o tem.
Torej če vas, gospa, spomnim; ne vem, če so koga drugega vključili v kakšni romski organizaciji, posameznike. Jaz to ne vem. Govorim samo v imenu Sveta romske skupnosti RS, ki ni bil vključen, ni bil povabljen, ni bil informiran, da se to pripravlja. Toliko o tem, kar se nas tiče, če je kdo drug bil povabljen, tega jaz ne vem.”
Vprašanje novinarke Nadlani.si: Kakšen pa je vaš predlog za izboljšanje dialoga in sodelovanja med romsko skupnostjo in lokalnim prebivalstvom?
Jožek Horvat Muc: “Moderna doba kaže na to, da so takšni razpisi konec koncev potrebni, ker otroci in mladi so bolj navajeni na takšne oblike komuniciranja ali pa dajanja mnenj in stališč. Tudi prav, ampak tisto, kar jaz mislim, sta pa dve zadevi, ki sta zelo pomembni.
Prvo je to, da se vzpostavijo mehanizmi za medsebojna sodelovanja, kar pomeni, da je potrebno ta pozitiven dialog promovirati oziroma ga pač postaviti v prakso.
Po drugi strani pa je treba čim več osveščati na eni in drugi strani in o teh zadevah tudi jasno in glasno govoriti in povedati. Pa veste zakaj? Zaradi tega, ker včasih je tako, da nekdo s prstom kaže na celotno romsko skupnost. Saj temu ste zagotovo bili priča v zadnjem letu dni. Je bilo nekaj incidentov in so bili Romi označeni za kriminalce. Kar ni res. In vsi smo bili vrženi v isti koš, tako da, glejte, to nikamor ne pelje. Treba se je o teh stvareh pogovarjat. Treba je te stvari tudi dati na mizo. Treba se je o njih pogovarjati, ne samo poslušati.
Kaj bi morali narediti, kaj bi kdo moral z Romi narediti, se je slišal samo glas lokalnih predstavnikov. To pomeni županov, civilnih iniciativ, ne romskih in tako naprej. Nikjer ni bil predstavljen glas Romov. Tudi Rome je treba kdaj pa kdaj upoštevati, tudi njih je treba kdaj pa kdaj poslušati, spoštovati. To so stvari, ki potem odpravljajo konflikte, diskriminacijo in nestrpnost. Na takšen način smo to uredili v Prekmurju.
Če pogledate državni zbor pa vlado pa koalicijo pa opozicijo … Ali mislite, da smo mi, Romi, hujši od njih? Ma kaki!
Prepiri so vsepovsod. Nesoglasja so vsepovsod, ampak niso pa pri nas v Prekmurju tako močna, tako izstopajoča, kot je to v vzhodnem delu. Ampak tako kot sem povedal, tu obstaja pomanjkanje nekega dialoga. Še iz preteklosti obstaja pomanjkanje nekega razumevanja, potrebe po sodelovanju. Žal na jugovzhodnem delu tega ni.Lahko iz prve roke rečem, da res ni tega dialoga in verjamem, da se potem Romi čutijo mogoče malo zapostavljene.
S strani nikogar ni sprejemljivo, da hodijo okoli z orožjem. Glejte, to je tako, kot če bi bili na divjem zahodu pa vzameš pištolo, pa greš ven, pa ustreliš kogar hočeš. To ni sprejemljivo, pri nas obstajajo neka pravila, pa tudi varnostna pravila, režim in tako naprej. Tako da se tega moramo vsi držati, ne glede na to, ali si Rom ali nisi.
Ta strah na jugovzhodnem delu ni samo zaradi Romov, ampak tudi zaradi beguncev, zaradi prišlekov, zaradi drugačnih. Torej ni samo romska skupnost tista, katere je ljudi strah. Tudi drugih se bojijo. Tudi jaz bi se bal iti po ulici, če bi nekdo hodil tam z orožjem, kar je razumljivo. Ampak velikokrat se pa ljudje bojijo zato, ker ne poznajo nekoga, zaradi neznanja, nepoznavanja nekoga. Kar pomeni, da moraš malo tudi videti, kdo, kaj, kako. Pa če zdaj grem malo nazaj. Kakšne incidente povzročajo NE-Romi v slovenskem prostoru? Saj niso samo Romi tisti, ki povzročajo nemire.“
Vprašanje novinarke Nadlani.si: Ali po vašem mnenju vlada vlaga dovolj sredstev v varnostne ukrepe ali kakšne druge ukrepe, da bi bil dialog med lokalno in romsko skupnostjo boljši?
Jožek Horvat Muc:“Mislim, da v zadnjem času kar nekaj sredstev gre v različne namene odpravljanja težav romske skupnosti. Država namenja kar nekaj sredstev občinam za romsko skupnost za reševanje romske problematike na različnih področjih. Recimo, če govorimo za Novo mesto, bo za leto 2025 namenjenih 966.000 evrov. Celotna vrednost za VSE občine pa znaša 9.200.000 evrov.
Zagotovo je kakšen evro od celotnega zneska namenjen tudi za varnost. V policijski upravi so na primer zaposleni trije Romi kot policisti, kar pomeni, da je to tudi ena izmed oblik zagotavljanja varnosti, v smislu srečevanja med varnostnimi službami, Romi in lokalno skupnostjo. Očitno jim ni vseeno, kakšna bo varnost v nekem okolju. Tako da mislim, da se nekaj vseeno vlaga. Kakšni pa so zneski za posamezna področja – tega jaz žal ne vem. Kako to vpliva na določena okolja, ljudi, posameznike in celotno skupnost, bi morala o tem veliko več povedati lokalna romska skupnost in pa lokalna skupnost neke regije ali pa občine, karkoli že.”
Vprašanje novinarke Nadlani.si: Menite, da trenutni ukrepi vlade v smislu tovrstnih razpisovprinašajo vidne rezultate? Vladne ukrepe ocenjujete kot uspešne?
Jožek Horvat Muc:“Sredstva, o katerih sva prej govorila, so namenjena občinam in se izvajajo na podlagi 20. člena o financiranju občin. To pomeni, da tu ne gre za razpise. Ta denar gre direktno občinam in to je to. Kar se pa tiče razpisov, pa obstaja nekaj razpisov, recimo na Ministrstvu za regionalni razvoj, kohezijo. Mislim, da neke aktivnosti že tečejo. Tu bodo sredstva namenjena komunalni infrastrukturi v romskih naseljih. Nanje se lahko prijavljajo samo občine, kar pomeni, da morajo imeti določene programe, načrte, akcijske načrte in na podlagi tega se bodo lahko prijavili. Mislim, da so takšni razpisi nujno potrebni, da se lahko urejajo romska naselja. Na žalost pa je tako, da se na te razpise večinoma prijavljajo občine iz Prekmurja, iz jugovzhodnega dela države pa se občine zelo malo prijavljajo.
Jugovzhodne občine imajo še rezerve, da okrepijo zavedanje, da morajo poskrbeti tudi za romske skupnosti v svoji občini.
Eno je obveznost in dolžnost vsakega občana in tudi romske skupnosti. Drugo pa so naloge, obveznosti občine. Glejte, vse občine imajo dolžnost skrbeti za svoje občane. Ali so črni, ali so beli, ali so Romi, Neromi, ali so Albanci ali so Srbi? Ni pomembno. So občani te občine in občina je tista, ki mora za svoje občane poskrbeti. In občine, kjer živijo Romi, imajo določeno podporo državnih institucij, ne samo v finančnem pogledu, ampak tudi s temi akcijami, kot je na primer natečaj “Skupaj proti antiromizmu”.“
Napisal: N. Z.
Vir: X, lastni zapisi
V tem dolenjskem kraju bodo na glas opozorili na romsko problematiko, Silvo Mesojedec opozarja
Slovenski politiki je povsem spodletelo.
ŠENTJERNEJ – „Shod bo namenjen opozarjanju na več-letno problematiko nasilja na Osnovni šoli Šentjernej, ki je bil v večini sprožen s strani Romskih otrok, podpori očetu maltretiranega otroka ob zadnjem dogodku ter zahtevo po ukrepih, ki bodo vodili k izboljšanju varnostnega stanja na OŠ. Na dogodku bomo predstavili nekaj pretresljivih zgodb nasilništva v OŠ, ki so se pod sedanjih vodstvom šole zgodile (in bile pometene pod preprogo!) tekom zadnjih let. Obenem bomo jasno poudarili, da romska problematika na našem območju presega meje vzdržnega in nam je ljudem DOVOLJ toleriranja izgredov Romov, izkoriščanja države in praznih obljub vlade do ureditve stanja,“ so sporočili iz Lokalne iniciative Šentjernej, kjer bodo v soboto, 28.9., pripravili shod in opozarjali na romsko problematiko.
Pereča tema
Na njo že vrsto le opozarja Silvo Mesojedec iz Novega mesta. „V teh dneh dobivam vprašanja prijateljev iz Primorske, Gorenjske, kaj se dogaja v JV Sloveniji, ko po TV vidijo razne novice glede romske problematike. Morebiti bo informacija preko socialnih omrežij doprinesla k razumevanju le tega. Romska problematika v jugovzhodni Sloveniji je v zadnjem času postala zelo pereča tema, ki vzbuja veliko pozornosti in skrbi med prebivalci,“ je na Facebooku zapisal Mesojedec, ki več kot 30 let spremlja romsko problematiko.
„Romi v Sloveniji živijo že stoletja, vendar so zaradi svojega nomadskega načina življenja pogosto ostajali na obrobju družbe. Sčasoma so se naselili na različnih lokacijah, ki pa niso bile njihova last, kar je povzročilo številne težave. Lastniki zemljišč so upravičeno želeli svojo lastnino nazaj, vendar država ni imela jasne vizije, kako rešiti ta problem. Posledično so številni lastniki ostali brez možnosti uporabe svoje lastnine, saj so na njihovih zemljiščih živeli Romi. Razne tatvine, prekupčevanja z drogo in orožjem le še dodatno poslabšuje odnos večinskega prebivalstva do Romov. Država je poskušala rešiti situacijo z dodeljevanjem socialne podpore, vendar se je ta politika izjalovila. Romi so izkoristili vse možne oblike državne pomoči, vključno s socialno podporo in otroškimi dodatki, ter se naselili na tujih zemljiščih, kjer so postavili nelegalne bivanjske objekte,“ Mesojedec opozarja na politiko, ki ji je povsem spodletelo pri Romih.
Napovedana vstaja?
„Poleg tega se Romi pogosto vozijo v dragih avtomobilih, ki so navadnim delavcem nedosegljivi, in spodbujajo svoje otroke, da ne dokončajo šole, saj je njihov način življenja bolj privlačen kot delo za minimalno plačo. Kot prejemniki socialne podpore ne plačujejo kazni za izrečene globe, saj te iz socialne podpore niso izterljive. Država namenja občinam več kot 20 milijonov evrov za reševanje romske problematike, vendar je evidentno, da so ti ukrepi neučinkoviti. Sestajajo se različne komisije in odbori, katerih člani prejemajo sejnine, vendar konkretnih rešitev ni na vidiku. Če bi ta sredstva lahko razdelili med upokojence, ki so s svojim delom omogočali izplačilo socialnih podpor, bi bile tudi pokojnine višje. Zaradi nepremišljenih ukrepov države nekateri živijo v državnih jaslih od rojstva do smrti, kar povzroča nezadovoljstvo med prebivalci jugovzhodne Slovenije. Namesto hvaležnosti povzročajo težave v okolici, kar je privedlo do napovedane vstaje v tem delu Slovenije,“ sklene Mesojedec. Uvodoma napovedan protest je očitno prvi od mnogih, ki sledijo.
Romska skupnost v Sloveniji se sooča z različnimi socialnimi, ekonomskimi in političnimi izzivi, zlasti v regijah Dolenjske, Ribnice, Bele krajine in Posavja. Gre za kompleksen sklop težav, ki izhajajo iz zgodovinske marginalizacije, družbenih predsodkov, pomanjkanja vključevanja v širšo družbo ter slabih življenjskih pogojev. Tukaj je nekaj ključnih aspektov romske problematike v teh regijah:
1. Izobraževanje
Dostopnost do izobraževanja: Eden od glavnih izzivov, s katerimi se sooča romska skupnost v omenjenih regijah, je dostop do izobraževanja. Mnogo romskih otrok ne obiskuje vrtcev, kar pomeni, da so že od zgodnjega otroštva prikrajšani za pomembne razvojne priložnosti. V osnovnih šolah je pogosto prisotna visoka stopnja osipa romskih učencev, kar otežuje njihovo vključevanje v izobraževalni sistem in nadaljnjo zaposlitev.
Jezikovne ovire: Pomanjkanje znanja slovenskega jezika pri nekaterih romskih otrocih otežuje sodelovanje v izobraževalnem procesu, kar lahko povzroča dodatno segregacijo in izključevanje.
2. Stanovanjska problematika
Nesprejemljivi bivalni pogoji: V številnih romskih naseljih na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju so bivalne razmere izjemno slabe. Mnoge družine živijo v barakah ali v preprostih lesenih hišah brez dostopa do osnovne infrastrukture, kot so voda, elektrika, kanalizacija ali urejene ceste. Ti pogoji prispevajo k nadaljnji socialni marginalizaciji in slabemu zdravju prebivalcev.
Nelegalna gradnja: Mnogo romskih naselij je zgrajenih nelegalno, kar pomeni, da prebivalci nimajo lastniških pravic ali možnosti izboljšanja stanovanjskih razmer. To ustvarja dolgotrajno pravno in socialno negotovost ter omejuje možnosti za trajno rešitev stanovanjske problematike.
3. Zaposlovanje
Visoka stopnja brezposelnosti: Romska skupnost se pogosto sooča z visoko stopnjo brezposelnosti. Razlogi za to so večplastni, vključno s pomanjkanjem formalne izobrazbe, diskriminacijo na trgu dela ter pomanjkanjem socialnih in zaposlitvenih priložnosti. Zlasti v ruralnih območjih, kot sta Dolenjska in Bela krajina, je trg dela omejen, kar še dodatno poslabša možnosti za zaposlitev Romov.
Neformalno delo: Številni Romi so vključeni v neformalno delo, kot je zbiranje odpadnih materialov ali priložnostna dela, ki ne omogočajo stabilnih prihodkov ali socialne varnosti.
4. Diskriminacija in socialna izključenost
Družbeni predsodki: Romska skupnost se v mnogih delih Slovenije sooča z močno stigmatizacijo in diskriminacijo. Družbeni predsodki o Romih kot “problematičnih” ali “nesposobnih integracije” še dodatno ovirajo njihovo vključevanje v širšo skupnost. V nekaterih primerih je to privedlo do dejanske segregacije romskih naselij, kjer Romi živijo ločeno od večinskega prebivalstva, kar krepi socialno izključenost.
Incidenti z lokalnimi prebivalci: Na območjih Dolenjske in Bele krajine so bili v preteklosti občasni incidenti in napetosti med romsko skupnostjo in lokalnim prebivalstvom. Ti konflikti so pogosto posledica dolgotrajnih socialnih težav in pomanjkanja dialoga ter skupnih rešitev.
5. Zdravstvena oskrba
Omejen dostop do zdravstvenih storitev: Zaradi revščine, slabih bivalnih pogojev in omejenega dostopa do zdravstvenih storitev je zdravstveno stanje mnogih Romov slabše v primerjavi s preostalim prebivalstvom. Poleg tega mnogi nimajo urejenega zdravstvenega zavarovanja, kar še dodatno otežuje dostop do zdravstvene oskrbe.
6. Socialni programi in pobude
Programi za izboljšanje položaja Romov: V Sloveniji potekajo različni programi, namenjeni izboljšanju položaja Romov. Vlada in nevladne organizacije, kot je Zveza Romov Slovenije, delujejo na področju socialne integracije, izobraževanja in zaposlovanja. Na primer, v nekaterih šolah na Dolenjskem so uvedeni posebni programi za pomoč romskim otrokom pri učenju in vključevanju v šolski sistem.
Lokalne iniciative: Obstajajo tudi lokalne iniciative, ki vključujejo dialog med romsko skupnostjo in lokalnim prebivalstvom. Cilj teh iniciativ je izboljšati medsebojno razumevanje in sodelovanje ter zmanjšati napetosti, ki včasih obstajajo med skupnostmi.
7. Vloga lokalnih skupnosti in države
Ukrepi občin: Lokalne občine, zlasti na Dolenjskem in v Beli krajini, imajo ključno vlogo pri reševanju romske problematike. Nekatere občine so sprejele strategije za izboljšanje bivalnih razmer, izobraževanja in socialne vključenosti Romov, čeprav izvajanje teh politik pogosto naleti na ovire zaradi pomanjkanja sredstev in nasprotovanja lokalnega prebivalstva.
Vladni ukrepi: Vlada Republike Slovenije je pripravila različne strateške dokumente, kot je Nacionalni program ukrepov za Rome, ki se osredotoča na izobraževanje, zaposlovanje, stanovanjsko problematiko in socialno varstvo romske skupnosti.
Sklep
Romska problematika na Dolenjskem, v Ribnici, Beli krajini in Posavju je globoko zakoreninjena in povezana s številnimi socialno-ekonomskimi dejavniki. Za trajno izboljšanje položaja Romov je potrebno celovito ukrepanje na področjih izobraževanja, zaposlovanja, stanovanjske politike in socialne vključenosti, pri čemer je ključno sodelovanje med lokalnimi skupnostmi, državo in nevladnimi organizacijami.
Nov dan, nov incident z Romi: redarja kamenjali v romskem naselju?!
Mestna občina Novo mesto in Skupna občinska uprava občin Dolenjske in Bele krajine ostro obsojata nasilno dejanje.
POGANCI, NOVO MESTO – „Danes je bil v romskem naselju Poganci med opravljanjem dolžnosti zaradi napada s kamenjem poškodovan redar Skupne občinske uprave občin Dolenjske in Bele krajine. V naselju je bilo zaradi uradnih postopkov prisotnih več policistov in redar, ob zaključku postopkov pa je prišlo do napada s kamenjem. Župan Gregor Macedoni je po napadu že govoril z direktorjem Policijske uprave Novo mesto, o napadu pa je obvestil tudi vodstvo Ministrstva za notranje zadeve in ponovno pozval k sistemskemu in učinkovitemu ukrepanju,“ so sinoči priobčili na Mestni občini Novo mesto.
Ostro obsodila
Mestna občina Novo mesto in Skupna občinska uprava občin Dolenjske in Bele krajine ostro obsojata nasilno dejanje, župan pa ponovno opozarja, da naj država nemudoma pristopi k učinkovitim sistemskim rešitvam in dejanjem, kar so na nedavnem srečanju v Novem mestu izpostavili tudi vsi ostali župani jugovzhodne Slovenije in Posavja. Po zavrnitvi predloga sprememb štirih zakonov oktobra lani so se koalicijske stranke namreč zavezale, da bo Vlada do konca leta 2023 pripravila svoj predlog zakonodajnih sprememb, vendar se to ni zgodilo. Kot poudarjajo župani, problematika s številnimi negativnimi učinki še vedno ostaja in se dnevno poslabšuje.
Kdo so Romi, kdo so Cigani?
Romi Cigani, znani tudi kot Romi, so etnična skupina z bogato in raznoliko zgodovino. Izvirajo iz Indije, natančneje iz severozahodnega dela, kjer so začeli svojo migracijo pred približno tisoč leti. Njihova pot jih je vodila preko Irana in Bližnjega vzhoda v Evropo, kamor so prispeli v več valovih, začenši v 14. stoletju.
Romi so skozi zgodovino razvili močno kulturno identiteto, ki se odraža v njihovem jeziku, običajih, glasbi in plesu. Njihov jezik, romani, ima več dialektov, odvisno od regije, kjer živijo. Poleg romani pogosto govorijo tudi jezike držav, kjer prebivajo.
V Sloveniji so Romi prisotni že stoletja. Po podatkih zadnjega popisa prebivalstva je v Sloveniji približno 12.000 Romov, čeprav nekatere ocene kažejo, da je ta številka lahko višja. Večinoma živijo v Prekmurju, Dolenjski, Beli krajini in na območju Maribora.
Romi se soočajo s številnimi izzivi, vključno s socialno izključenostjo, diskriminacijo in težavami pri dostopu do izobraževanja in zaposlitve. Kljub tem težavam je romska skupnost bogata z edinstveno kulturo, ki vključuje tradicionalno glasbo, ples in umetnost.
Romski jezik, romani, je pomemben del njihove identitete. Gre za indoevropski jezik, ki ima korenine v sanskrtu. V Sloveniji romani govorijo predvsem starejši Romi, medtem ko mlajše generacije vse pogosteje uporabljajo slovenščino kot svoj prvi jezik.
V preteklih letih so bile v Sloveniji izvedene številne pobude za izboljšanje položaja Romov, vključno z vključevanjem v izobraževalne sisteme, zaposlitvene programe in socialne storitve. Kljub počasnemu napredku so te pobude ključne za boljšo integracijo in izboljšanje kakovosti življenja Romov v Sloveniji.
Romi Cigani so torej pomemben del slovenske družbe, ki prispeva k njeni kulturni raznolikosti. S prizadevanji za boljše razumevanje in vključevanje Romov lahko Slovenija postane še bolj vključujoča in pravična družba za vse svoje prebivalce.
Pripravil: Nadlani.si Foto: MO Novo mesto
Kako bi Zmago Jelinčič rešil romsko problematiko na Dolenjskem? Tako!
Slovenske novice danes v naslovni zgodbi poročajo, kako se je romska mularija, stari so bili od 13 do 17 let, tudi s kolom lotila šoferja tovornjaka iz BiH.
NOVO MESTO – Iz dneva v dan prihajajo iz občin Škocjan in Šentjernej novice o incidentih, ki so povezani z etnično skupino na tem koncu Slovenije. Slovenske novice danes v naslovni zgodbi poročajo, kako se je romska mularija, stari so bili od 13 do 17 let, tudi s kolom lotila šoferja tovornjaka iz BiH, ki je v Slovenijo v Dobruško vas prišel po opeko…
Zmago Jelinčič že lep čas opozarja na zaostrene razmere, na vse skupaj se je odzval tudi sinoči.
Nasilje etičnih nad Slovenci je vedno hujše. @vladaRS pa ne ukrene nič. Predsednica @nmusar jim deli celo vizitke svoje odvetniške pisarne. pic.twitter.com/WVNbpBRj6L
— Zmago J. Plemeniti (@ZmagoPlemeniti) June 27, 2024
„Nasilje etničnih nad avtohtonim slovenskim življem je vse hujše. Naša predsednica pa se ob obiskih romskih naselij slika z njimi in deli vizitke odvetniške pisarne, ki jih lahko zastopa v pravnih zadevah. Kam smo šli? Namesto, da bi te etnične, brazilske spravili ven in zaprli te brazilske tabore ter jih poslali, odkoder so prišli, jim dajemo denar… Med temi etničnimi ne bolj malo naših, veliko je srbskih, bolgarskih, romunskih, makedonskih, kosovarskih… Predvsem pa jim dovolimo, da ubijajo slovenske otroke… Pa kaj se mi gremo? Ali smo svoja država ali ne? Skrajni čas je, da se naredi red. Tak, kot je bil v Jugoslaviji. Tam so točno vedeli, da morajo upoštevati red in disciplino. Danes pa nič… Mi pa vsi ponižni, ta sodrga pa počne, kar hoče… S podporo slovenske vlade in gnile Evropske unije,“ je na omrežju X opozoril nekdanji poslanec Zmago Jelinčič.
Država se ne zgane
Množični ropi Romov po dolenjskih trgovinah. Pridejo v gručah, poberejo in odidejo. Plačajo pa ne. Zakaj (ne) ukrepa @policija_si? In ne samo to – pretekli teden napadli tudi tamkajšnjega čevljarja. Kdaj bo @vladaRS izpolnila svoje obljube dolenjskim županom? Danes ob 18:00.
Romska problematika v Brezju, Novo mesto, ostaja pereča tema. Enajst županov Dolenjske, Bele krajine in Posavja je podpisalo izjavo, v kateri so izrazili zaskrbljenost zaradi neurejenih razmer in naraščajočih konfliktov med romsko in večinsko skupnostjo. Problemi se kažejo v visoki stopnji brezposelnosti, nizki izobrazbi in slabih bivalnih pogojih med Romi. Kljub večletnim prizadevanjem za integracijo se situacija le počasi izboljšuje. Župani pozivajo k bolj učinkovitim ukrepom na državni ravni, večjim finančnim sredstvom za socialne programe in tesnejšemu sodelovanju med lokalnimi oblastmi, šolami in nevladnimi organizacijami. Prav tako poudarjajo potrebo po vključevanju Romov v procese odločanja, da bi našli trajnostne rešitve, ki bi izboljšale kakovost življenja za vse prebivalce Brezja in okoliških območij.
Napad v Veliki Dolini
Na Osnovni šoli Velika Dolina v občini Brežice je pred dvema tednoma romski učenec v razredu napadel osmošolca in ga hudo poškodoval. Napadeni učenec je bil zaradi poškodb in šoka odpeljan v Splošno bolnišnico Brežice. Starši šole in krajani Velike Doline zahtevajo, da šola učenca izključi.
Po napadu učenca Osnovne šole Velika Dolina na vrstnika, ki so ga morali zaradi poškodb odpeljati v urgentni center, so se popoldne sestali predstavniki krajevnih skupnosti Velika Dolina, Jesenice na Dolenjskem, sveta staršev in šole. Predlagajo izključitev nasilneža iz šole. pic.twitter.com/5OJ6auJ27Z
Pripravil: Nadlani.si Foto: Zajem zaslona omrežja X
Deli
Facebook
X
WhatsApp
Viber
E-pošta
Kopiraj
Nastavitve zasebnosti na Nadlani.si
Na Nadlani.si se trudimo zagotoviti, da je vaša izkušnja obiska naše spletne strani čim bolj prilagojena vašim osebnim interesom in potrebam. Na podlagi vaše aktivnosti na naši platformi skrbno prilagajamo prikaz člankov in oglasov, ki bi vas utegnili zanimati – to počnemo s pomočjo analize vašega vedenja, da lahko ne le izboljšamo trenutno izkušnjo, ampak tudi razvijamo nove, inovativne funkcionalnosti, ki bodo še bolj ustrezale vaši uporabi. Pri tem uporabljamo piškotke in druge tehnologije sledenja, ki lahko vključujejo tudi obdelavo osebnih podatkov.
Če izberete možnost "Sprejmi vse", soglašate, da na vašo napravo shranimo piškotke z naše strani in strani naših partnerjev – med njimi so, denimo, iskalniki in družbena omrežja. Ta tehnologija nam omogoča dostop do določene vsebine na vaši napravi ter obdelavo osebnih podatkov za namene, kot so profiliranje, tržne analize ali priprava statističnih pregledov. Seveda imate možnost prilagoditi nastavitve – v razdelku "Uredi nastavitve" lahko natančno določite, katere vrste piškotkov želite omogočiti. Če izberete "Sprejmi samo nujne", bomo uporabili izključno piškotke, ki so ključni za delovanje spletne strani.
Vaše podatke skrbno upravlja podjetje Magma Media d.o.o. v sodelovanju z izbranimi partnerji, pri čemer so naši cilji jasni: izboljšati uporabniško izkušnjo, zagotoviti prikaz relevantnih vsebin in prilagojenih oglasov, hkrati pa izvajati meritve učinkovitosti oglaševanja in optimizirati naše storitve. Vaše soglasje je popolnoma prostovoljno – to pomeni, da ga lahko kadarkoli prekličete ali ponovno nastavite. Preklic soglasja ne vpliva na obdelavo podatkov, ki je bila izvedena pred preklicem.
Za podrobnejše informacije o obdelavi vaših podatkov, naših partnerjih in njihovih praksah vas vabimo, da obiščete ustrezni razdelek na naši strani (Splošni pogoji), kjer boste našli vse potrebne podrobnosti. Vaša zasebnost je za nas pomembna, zato si prizadevamo, da imate popoln nadzor nad tem, kako se vaši podatki uporabljajo.
Sprejmi vse
Sprejmi zgolj nujne
Uredi nastavitve
Na portalu Nadlani.si vaše nastavitve zasebnosti niso zgolj tehničen detajl – povezane so z iskalnikom in napravo, ki ju uporabljate v trenutku obiska. Če si ustvarite uporabniški račun, se te nastavitve samodejno shranijo in vam zagotavljajo poenoteno izkušnjo pri vsakem prijavljenem obisku, kar pomeni manj skrbi in več prilagojenih vsebin.
Nepogrešljivi tehnični piškotki
Ni mogoče izključiti.
Brez teh piškotkov preprosto ne bi šlo. So tihi, a ključni pomočniki, ki skrbijo za nemoteno delovanje spletnega mesta in njegovih osnovnih funkcionalnosti. Mednje sodijo piškotki za zagotavljanje tehnične varnosti, shranjevanje vaših priljubljenih nastavitev (kot so izbrane strani ali podatki za prijavo) in tisti, ki uravnavajo obremenitev strežnikov ter zagotavljajo stabilno komunikacijo. Poleg tega omogočajo omejitev števila prikazanih oglasov, s čimer ohranjajo uporabniško izkušnjo pregledno, ter služijo za izvajanje A/B testiranj, ki so nepogrešljiva pri uvajanju izboljšav.
Piškotki za analizo in optimizacijo
Analitični piškotki so naši zvesti zavezniki pri spremljanju statistike – koliko obiskovalcev pride na našo stran, katere vsebine jih najbolj pritegnejo, koliko časa preživijo na posameznih straneh in podobno. Ti podatki nam omogočajo, da nadgradimo našo spletno stran, ji dodamo več uporabnosti in razvijemo nove funkcionalnosti, ki so prilagojene prav vam. Ko se odločite, da omogočite te piškotke, nam dejansko pomagate razumeti, kako uporabljate portal – in tako omogočite, da je vaša izkušnja bolj prijetna in smiselna.
Personalizacija vsebine na podlagi vaših zanimanj
Vsebina, ki jo vidite na naši strani, ni naključna – temelji na vaših prejšnjih obiskih, ogledih izdelkov ali člankov. Na ta način poskrbimo, da so prikazane vsebine relevantne, zanimive in pisane na kožo prav vašim interesom.
Oglaševanje in družbenomedijski piškotki
Oglaševalni piškotki in piškotki, povezani z družbenimi omrežji, igrajo ključno vlogo pri zagotavljanju prilagojenih oglasov na spletnih mestih tretjih oseb. Gre za datoteke, ki omogočajo, da so oglasi prilagojeni vašim interesom – na primer na podlagi prebranih novic ali že ogledanih oglasov. Poleg tega pomagajo pri merjenju učinkovitosti naših oglaševalskih akcij. Če se odločite, da te piškotke zavrnete, oglasi sicer ne bodo izginili, a bodo manj prilagojeni vašim željam in morda za vas ne bodo tako zanimivi.