Parkiranje v Ljubljani: Kaj vodi do napovedanega povišanja cen?

Ljubljana se, kot kaže, pripravlja na eno najbolj kontroverznih sprememb parkirnega režima v zadnjih letih. Na današnji seji ljubljanskega mestnega sveta bo beseda tekla o predlogu, ki prinaša plačevanje parkirnin v ožjem mestnem središču (cona 1) tudi ob nedeljah, prav tako pa se bo parkirnina na širšem območju (cona 2) zaračunavala še ob sobotah. Čeprav ukrep na prvi pogled deluje kot logična poteza za razbremenitev mestnega jedra, se številni prebivalci in obiskovalci sprašujejo – je to res pravi korak ali zgolj še ena dodatna finančna obremenitev?

Spremembe, ki bi spremenile navade Ljubljančanov

Do zdaj je bilo parkiranje v Ljubljani v coni 1 plačljivo od ponedeljka do sobote med 7. in 19. uro, medtem ko je bila nedelja izjema. A ta »privilegij« bi lahko že kmalu postal preteklost. Mestni svetniki bodo odločali, ali bo potrebno parkirnino plačevati tudi ob nedeljah, in to ne le na najbolj obiskanih točkah v centru, temveč tudi na območjih, kot so južni del Bežigrada, Mirje, Krakovo in Prule. Ob sobotah pa naj bi bile parkirnine obvezne tudi v coni 2.

Toda zakaj ta sprememba prav zdaj? Mestna občina Ljubljana (MOL) svojo odločitev utemeljuje z ambicioznim ciljem: zmanjšati število motornih vozil v mestnem središču, spodbuditi trajnostne oblike prevoza in posledično izboljšati kakovost življenja v mestu. »Ljubljana se sooča s konstantnim pritiskom prometa, zlasti ob vikendih, ko je mesto preplavljeno z obiskovalci,« so pojasnili predstavniki občine.

Parkirnina – smiselna omejitev ali nepotreben udarec za denarnico?

Za mestne oblasti je ideja jasna: več avtomobilov na parkiriščih P+R, več uporabnikov javnega prevoza in manj zastojev v centru mesta. A vprašanje je, ali je ta predlog resnično utemeljen na analizi dejanskega vedenja uporabnikov. Nedelja je že tradicionalno dan, ko si mnogi Ljubljančani in obiskovalci želijo sprostitve – morda sprehoda po Tromostovju, obiska Ljubljanskega gradu ali kosila v restavraciji na Petkovškovem nabrežju. Zdaj bi morali za takšen izlet odšteti še dodatnih nekaj evrov za parkirnino.

Primerjave z drugimi evropskimi mesti kažejo raznolike prakse. Medtem ko nekatera mesta, kot so Dunaj, Gradec ali Budimpešta, nedeljsko parkiranje puščajo brezplačno kot spodbudo za obisk mestnega jedra, druga – na primer Pariz in Amsterdam – že leta uvajajo strožje režime. Ali Ljubljana sledi evropskemu trendu ali zgolj poskuša povečati prihodke iz parkirnin?

Več kot le parkiranje: Kaj še načrtujejo mestni svetniki?

Parkirnine niso edina točka dnevnega reda. Svetniki bodo danes odločali tudi o novih parkiriščih, kjer se bo parkiranje zaračunavalo – med drugim pri Živalskem vrtu Ljubljana, pri pokopališču Vič, na Bokalcah in pri suhem zadrževalniku Brdnikova. S tem se MOL odziva na povečane potrebe po urejanju prometne infrastrukture na obrobnih delih mesta.

Prav tako pa je na mizi še pomembna odločitev o dokapitalizaciji Javnega stanovanjskega sklada MOL v višini 5,5 milijona evrov, kar bo omogočilo nadaljevanje gradnje več stanovanjskih sosesk, med drugim na območju Vrtnega mesta Sibirija, kjer naj bi zgradili več kot 570 novih stanovanj. Vendar pa so projekti, povezani z urejanjem prometa, v zadnjem času bolj pod drobnogledom javnosti, saj marsikdo meni, da so prioritetne usmeritve občine preveč osredotočene na pridobivanje prihodkov.

Bodo spremembe izboljšale kakovost življenja?

Čeprav spremembe morda zvenijo tehnično in osredotočeno na promet, nosijo širše posledice. Kako bo to vplivalo na socialne navade Ljubljančanov? Bodo obiskovalci res prešli na trajnostne načine prevoza, kot si želi MOL, ali pa bodo zgolj poiskali druge lokacije za druženje in rekreacijo? Strokovnjaki opozarjajo, da je uspeh takšnih ukrepov pogosto odvisen od spremljajočih ukrepov, kot so izboljšave javnega prevoza, znižanje cen storitev P+R in jasno obveščanje prebivalcev.

Čeprav je cilj zmanjšanje avtomobilskega prometa na papirju privlačen, se mnogi prebivalci bojijo, da bo uvedba plačil ob vikendih le še povečala občutek finančne obremenitve. »Prometna politika mora biti zasnovana premišljeno – ne gre zgolj za to, da zmanjšamo avtomobile, ampak da ljudem ponudimo realne alternative,« je opozoril eden izmed mestnih svetnikov.

Kaj sledi?

Če bo predlog potrjen, bodo spremembe stopile v veljavo z začetkom leta 2025, kar pomeni, da bodo Ljubljančani že prihodnje leto morali prilagoditi svoje vikend načrte. Ali bodo ukrepi res prinesli več prostora za pešce in kolesarje ter manj onesnaženja v središču mesta? To bo pokazal čas. Za zdaj pa ostaja jasno: vsaka sprememba v Ljubljani vedno prinaša tako pristaše kot nasprotnike – in tokrat ne bo nič drugače.

Napisal: E. K.

Vir: www, Freepik